Prepoznavni znak noči čarovnic so buče, ki se jih da okrasiti na mnoge načine. Poleg klasičnih zloveščih oči in ust se lahko obrazu na buči dodajo tudi zobje, roke, jezik in z malo spretnosti in žice tudi lasje. Foto: EPA
Prepoznavni znak noči čarovnic so buče, ki se jih da okrasiti na mnoge načine. Poleg klasičnih zloveščih oči in ust se lahko obrazu na buči dodajo tudi zobje, roke, jezik in z malo spretnosti in žice tudi lasje. Foto: EPA

Ustvarjalnost se ne odraža zgolj v kostumih
Na noč čarovnic lahko prav vsakdo najde nekaj zase. Za ljubitelje peke je splet te dni poln domiselnih receptov, prav tako pa ne manjka tudi idej za dekoracijo in kostume. V trgovinah so na voljo izdelki v obliki buč, duhcev in čarovnic, za resnično predane pa se najdejo tudi ideje za priložnosti primerne nohte.

Sorodna novica Pošastna torta, duhci z bučno kremo, sladke koronice z bučnim pirejem

Jedi za otroke kljub "strašnim" motivom ohranjajo ljubek pridih, iz beljaka je denimo mogoče narediti sladke duhce, piškoti so lahko v obliki pajkov, najdejo pa se tudi pošastni mafini in celo vesoljski črvi.

Po drugi strani pa je za odrasle domišljiji manj prepuščeno. "Krvavi" jagodni koktejli, žele z očesnimi zrkli in pečena rebrca v obliki človeškega skeleta znajo prepričati ali pa odvrniti še tako neomajne ljubitelje tega strašnega praznika.

Buče na tisoč načinov
Umetniški potencial pa se ne konča zgolj pri receptih; prav tako veliko idej čaka tiste, ki radi izrezujejo buče. Poleg klasičnih zloveščih oči in ust se lahko obrazu na buči dodajo tudi zobje, roke, jezik in z malo spretnosti in žice tudi lasje.

Na izbiro pa so seveda tudi različni motivi: od duhcev, spak in čarovnic se najdejo tudi zaklete hiše, tuleči volkovi in buče kanibalke, ali bolje, bučežerke z manjšo bučo v svoji notranjosti. Da pa se stvaritve ne pokvarijo prehitro, jih lahko popršimo z razpršilom WD-40.

Čeprav se ustvarjanje kostuma morda zdi, da terja veliko dela in denarja, pa ni treba, da je tako. Zgolj bela rjuha je potrebna za spremembo v duhca, za mačko potrebujemo črn svinčnik za oči, z malce spretnosti in bele barve pa lahko postanemo tudi okostnjak.

V Sloveniji so najpogostejši kostumi na noč čarovnic pretežno strašni, popularne so predvsem čarovnice, pajki, duhovi in zombiji. Foto: EPA
V Sloveniji so najpogostejši kostumi na noč čarovnic pretežno strašni, popularne so predvsem čarovnice, pajki, duhovi in zombiji. Foto: EPA

Na Bled se vračata zlobna zakonca Kreigh, v Krtini dodatno oživljen labirint
Na noč čarovnic se je zvrstilo tudi ogromno dogodkov, poleg koncertov in filmov pa je veliko tudi takšnih, ki so že tradicionalni.

Na Blejskem gradu je bil čez dan organiziran pester program za družine in najmlajše, zvečer pa so napovedali vrnitev zlobnih zakoncev Kreigh in z njima strašljivo izkušnjo za odrasle.

V koruznem labirintu v Krtini pri Ljubljani so obiskovalce vseh starosti med drugim zabavali čarovnice, okostnjaki, vesoljci, duhovi in umetniško oblikovane buče.

Sorodna novica V Kinodvoru tokrat strašijo tudi Besna Becky, Lov na volkove in Družinska večerja

V Kranju pobeg iz rovov, v Ljubljani noč grozljivk
V Kranju so povabili v interaktivno sobo pobega v rovih pod starim delom mesta, pri čemer so udeleženci tokrat reševali primer umora iz leta 1928. Organizatorji so pripravili originalne kostume iz obdobja med obema svetovnima vojnama in zgodbo, ki je zasnovana na zgodovinskih dejstvih, pristni pa so bili tudi igralci, ki so obiskovalcem pomagali ali jim otežili iskanje poti iz rovov.

V Kranjski Gori pa je Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje v okviru programa jesenskih počitnic pripravila tudi jesensko obarvan ples v maskah.

V Kinodvoru v Ljubljani pa je od šestih popoldne do štirih zjutraj tradicionalno potekala noč grozljivk, v okviru katere so prikazali pet filmov po izboru Marcela Štefančiča jr.

Opozorilo na strašno resničnost
31. oktober v Sloveniji pa zadnja leta ni le dan za zabavo, ampak tudi priložnost za razmislek o strašljivih dogodkih našega in tujega vsakdana. Vsebino, na katero se bo osredotočil letošnji dan, je začrtal socialni marketing Iz principa, ki je 24. oktobra v središču Ljubljane odprl hišo strahov. Hišo je mogoče obiskati do konca praznika, namen pa je skozi simulacijo nasilnega okolja naslavljati problematiko nasilja nad ženskami in dekleti.

Hiša strahov letos naslavlja problematiko nasilja nad ženskami in dekleti. Foto: BoBo
Hiša strahov letos naslavlja problematiko nasilja nad ženskami in dekleti. Foto: BoBo

Duhovi in Strahovi v Sloveniji
Prebivalcev s priimkom Duh je v Sloveniji 559, od tega skoraj polovica v podravski statistični regiji. V državi je ta priimek po pogostnosti na 501. mestu, kažejo podatki republiškega statističnega urada. Prebivalcev s priimkom Strah je 282, največ v osrednjeslovenski regiji.

Noč čarovnic, ki smo jo začeli v Sloveniji po osamosvojitvi prevzemati od zahodnoevropskih držav in ZDA, ima svoj izvor v keltskem prazniku samhain, ki so ga izvorno praznovali 1. novembra, ki se začne po nekdanji tradiciji že s predvečerom. Verjeli so, da mrtvi na ta dan poslednjič pridejo v svet živih.

V Angliji se je z nastopom krščanstva na začetku 4. stoletja praznik preimenoval v all hallows' eve oz. skrajšano halloween, ki v slovenskem prevodu pomeni predvečer dneva vseh svetnikov. V ZDA, od koder prihaja izjemno močna tradicija praznovanja s kostumi, so ga prenesli prav angleški izseljenci.

Izjemno močna tradicija praznovanja s kostumi pa prihaja tudi iz Združenih držav Amerike, kjer vsako leto okrasijo tudi Belo hišo. Foto: EPA
Izjemno močna tradicija praznovanja s kostumi pa prihaja tudi iz Združenih držav Amerike, kjer vsako leto okrasijo tudi Belo hišo. Foto: EPA