Vlada je v začetku decembra sprejela predlog prenovljenega energetskega zakona in ga po rednem zakonodajnem postopku poslala v Državni zbor. »Kompleksen in obsežen zakon celovito odgovarja na potrebe zelenega prehoda v energetiki,« so takrat trdili na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, v resnici pa med drugim predvideva izločitev plina, tekočih in trdnih goriv iz ogrevanja stavb.

Kaj ureja zakonski predlog?

Zakonski predlog ureja področja upravljanja energetske politike, energetskega regulatorja, energetsko infrastrukturo, energetsko inšpekcijo, dodeljevanje spodbud za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, upravljanje kapitalskih naložb v pristojnosti vlade, krizne razmere na področju energije, začasno kontrolo cen energije in podobno.

Poleg obnovljivih virov energije predlog prenovljenega zakona jasno določa tudi nizkoogljične vire energije, to so jedrska energija, vodik, sintetični plin in odvečna toplota.

Podrobneje je opredeljena prednostna raba energijskih virov in energentov, s čimer želi vlada spodbujati uporabo obnovljivih virov energije in povečati energetsko učinkovitost v stavbah ter napravah. "To je ključno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in zmanjšanje vpliva na okolje,« so v sporočilu za javnost navedli na ministrstvu za okolje, podnebne in energijo.

Predlog zakona prenavlja koncept načrtovanja razogljičenja na lokalni ravni. Občine bodo morale pripraviti in sprejeti načrte za opuščanje rabe fosilnih goriv za ogrevanje, sprejeti bodo morale cilje na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, načrtovati bodo morale energetske skupnosti za obvladovanje energetske revščine na svojem območju. Lokalni energetski koncepti bodo digitalizirani, da bo lažje sproti spremljati napredek.

Pri novogradnjah prepoved vgradnje kotlov na zemeljski plin

Pri graditvi nove stanovanjske stavbe projektiranje in vgradnja kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin ne bo več dovoljena. V strnjenih naseljih ne bodo dovoljeni projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb, razen v primerih, ko ne gre za osnovno ogrevanje.

Predvidene so tudi omejitve pri koncesijah za distribucijo zemeljskega plina. Lokalnim skupnostim tako ne bo več dovoljeno podeljevati novih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina. Dovoljeno bo le izjemoma, če je omrežje že načrtovano v lokalnem energetskem konceptu in če obstajajo dokazila o načrtovanem priključevanju proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane rabe. Urejajo se tudi pogoji, pod katerimi lahko lokalna skupnost podaljša obstoječe koncesije za določeno obdobje.

Predlogi glede omejevanja rabe plina v gospodinjstvih vsebinsko in ustavno sporni

Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina je v javni razpravi o zakonskem predlogu pripravil vrsto pripomb in predlogov. Moti jih selektivno omejevanje rabe plina, ki bi veljalo zgolj za uporabo v gospodinjstvih, ne pa za nove plinske elektrarne ali kogeneracije.

Težavo vidijo tudi v odsotnosti dostopnih nadomestnih virov. Pri zamenjavi s toplotnimi črpalkami jih skrbi vpliv na distribucijska omrežja za elektriko, ki so že zdaj v ogrevalni sezoni močno obremenjena. Pri daljinskem ogrevanju npr. izpostavljajo potrebo po hitri širitvi toplovodnega omrežja, za kar bi po grobi oceni direktorja GIZ DZP Urbana Odarja potrebovali okoli štiri milijarde evrov, vse to pa bi takšno energijo še podražilo.

Istočasno ima zemeljski plin po Odarjevih besedah najnižji ogljični odtis med fosilnimi gorivi, veliko pa pripomore tudi h kakovosti zraka. Gospodinjski odjemalci plina so v 2021 povzročili manj kot dva odstotka izpustov toplogrednih plinov, je dejal.

V združenju zato menijo, da se novih plinskih kotlov ne bi smelo prepovedati, da je treba z ukrepi več narediti za splošno zmanjšanje porabe energije in da je namesto ukinjanja dobro delujoče javne infrastrukture treba postopoma v omrežje dodajati obnovljive pline. Za ta zadnji cilj bi bilo treba vzpostaviti ustrezne zakonodajne pogoje in za obnovljive pline nameniti tudi več denarja, od prispevka za spodbujanje energije iz obnovljivih virov namreč za te pline v zadnjih letih ni bilo namenjeno nič sredstev, je opozoril Odar.

Poseg v splošno svobodo ravnanja

Pri prepovedi vgradnje plinskih kotlov vidi poseg v splošno svobodo ravnanja, tako pri pravnih kot fizičnih osebah, pri pravnih osebah pa npr. tudi v svobodno gospodarsko pobudo, saj so alternativni viri praviloma dražji in tako podražijo investicijo.

Prepoved po njegovem prepričanju tudi ni nujen ukrep, saj so na voljo blažji ukrepi spodbujanja obnovljivih plinov. Prepoznava tudi kršitev načela enakosti pred zakonom, saj bi prepoved veljala le za nove stanovanjske stavbe ali stanovanjske dele poslovno-stanovanjskih stavb, ne pa za vsa ostala poslopja.

Ta predlagani ukrep se tako lahko po Pirnatovi oceni uspešno spodbija pred ustavnim sodiščem, saj tudi predvidene izjeme niso jasno opredeljene. Glede postopne odprave koncesij prav tako vidi nesorazmeren poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude, saj so izjeme takšne, da so praktično neizvedljive. Problem vidi tudi v zakonski distinkciji med koncesionarji in javnimi podjetji za distribucijo.

Ministrstvo zagovarjalo vladno omejevanje rabe plina

Ministrstvo, na katerem so zakonski predlog pripravili, po besedah državne sekretarke Tine Seršen prepušča presojo o ustavnosti zakonskih določil ustavnemu sodišču, če bo postopek v prihodnosti sprožen. Prepričani pa so, da ne gre za neustavno rešitev in so to pripravljeni tudi braniti.

Kar nekaj podobnih rešitev in omejitev, ki so rezultat vse strožjih okoljskih in podnebnih zahtev na ravni EU, po besedah Sršen, že obstaja v obstoječi zakonodaji. Praktično identična prepoved velja za vgradnjo kotlov na kurilno olje in mazut v nove stavbe. To prepoved želi zdaj vlada tako razširiti na dodaten fosilni energent.

»Moramo biti odgovorni in prepoznati javni interes, tako na področju zmanjševanja uvozne odvisnosti kot na področju zelenega prehoda in postopnega opuščanja rabe fosilnih goriv. S temi koraki moramo naprej,« je dejala Seršen. Z ministrstva so tako prišla pojasnila, da glede na že uveljavljene zakonodajne spremembe in prihajajoče zaostritve, ki so del prehoda k ogljični nevtralnosti z 2050, ne predlagajo ničesar revolucionarnega in da bodo na voljo tudi dovolj dolga prehodna obdobja. Kot menijo, gre za odločno, a obenem postopno delovanje.

Čas za razmislek

Ob tem je Seršen v začetku decembra še povedala, da so investitorji v novogradnje, posebej stanovanjske, že tako ali tako soočeni s številnimi zahtevami glede učinkovite rabe energije in deleža obnovljivih virov, ki jih morajo vključevati za ogrevanje in energetsko oskrbo. »Nova stavba za bivanje mora biti že danes skoraj brezemisijska in ni smiselno, da se takšne stavbe priklapljajo na omrežje za zemeljski plin, saj obstajajo bistveno bolj prijazne alternative za denarnice in podnebje,« je prepričana državna sekretarka.

Prav tako bo prepoved vgradnje novih kotlov na plin za gospodinjsko rabo, predvsem za ogrevanje, veljala le za nove stanovanjske stavbe. Ostaja tako še velik fond obstoječih stanovanjskih stavb in stavb z drugo namembnostjo, kjer pa, tako na ministrstvu, počasi že prihaja do sprememb. »Govorimo o 20 do 25 letih, da bomo prišli do točke, ko bodo vse stavbe za ogrevanje uporabljale čisto energijo,« je bila jasna Seršen.

Za obstoječe koncesionarje za upravljanje z distribucijskimi omrežji za zemeljski plin pa je državna sekretarka ocenila, da je točka, ko se izteka veljavna koncesija, čas za analizo, kaj je na voljo in kaj se lahko naredi za zamenjavo fosilnega goriva. Pri tem je opozorila še, da iztek koncesije pomeni, da so se koncesionarjem povrnili vsi stroški investicije v omrežje. »Čas je torej za razmislek, kako naprej, tako za koncesionarje kot tudi za javna podjetja, ki izvajajo distribucijo plina,« je navedla.

Kritični tudi v NSi 

V stranki NSi so, po besedah poslanca Jerneja Vrtovca, prepričani, da novela energetskega zakona globoko posega v življenja ljudi, zaradi nerazumnih potez aktualne vlade na tem področju pa bo prizadetih na sto tisoče ljudi. 
Poslance NSi je zmotilo dejstvo, da je v noveli zakona jedrska energija omenjena samo enkrat. »To nam jasno pokaže sliko, da prioriteta vlade absolutno ni jedrska energija, ampak zlasti proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije, kar je lepo, ampak vsi vemo, da to ne bo dovolj,« je dejal Vrtovec. Po oceni NSi je treba namreč za zeleni prehod unovčiti vse nizkoogljične vire in vso že zgrajeno javno energetsko infrastrukturo. Ob tem med drugim predlagajo, da bi zemeljski plin postopoma začeli nadomeščati z obnovljivimi viri, kot je na primer biometan.

»Nesprejemljivo je, da vlada 121.000 gospodinjskim odjemalcem zemeljskega plina, ki prispevajo 1,5 odstotka emisij ogljikovega dioksida v Sloveniji, prepoveduje način ogrevanja in jih sili v menjavo načina ogrevanja, kar bo povezano z velikimi stroški,« poudarjajo v NSi. 

Napovedali celo referendum

V stranki ocenjujejo, da za njihovo uvedbo ne smeta biti odgovorna samo vlada in DZ, temveč tudi državljani Slovenije. »Če bo vlada še naprej trmarila in vztrajala pri obstoječemu predlogu, bomo v NSi državljanom dali ponudbo, da o tem odločajo na referendumu,« je napovedal Vrtovec. Druge možnosti po njegovih ocenah ni.
Državna sekretarka Tina Seršen pa je v 24ur zvečer, Vrtovcu očitala, zavajanje: »To sploh ni res. V zakonu rečemo, da v strnjenih naseljih ne bomo dovolili uporabe lesne biomase v individualnih kuriščih ... Ker je v strnjenih naseljih problem kvaliteta zraka.«

Država pa naj bi po njenih besedah še naprej spodbujala rabo lesne biomase za daljinska ogrevanja, odločitev o tem, kaj je strnjeno naselje, kjer bo prepovedana vgradnja peči na drva oziroma lesno biomaso pa bo po novem pristojnost občin: »Lokalne energetske koncepte sprejemajo občine. Torej občine bodo sprejele, bo pa res minister predpisal metodologijo,« je za 24ur zvečer zatrjevala državna sekretarka Tina Seršen.

Cene energentov

Iz tabele, ki so jo oktobra pripravili na Energetsko podnebni agenciji za Podravje, je razvidno, da spada med najdražje energente za ogrevanje utekočinjen naftni plin propan, sploh v primeru, da uporabljamo stari visokotemperaturni kotel. Njegova cena se giblje v višini 6,53 evrov za liter. 

Pri ogrevanju s premogom (češke kocke) je za tono potrebno odšteti okoli 499 evrov. Ta način ogrevanja pa je na 25-stopenjski lestvici od najdražjega do najcenejšega uvrščen na sedmo mesto. Mesto više je kurilno olje, za katerega je potrebno odšteti 1,082 evra za liter . Faktor pretvorbe energije pri kurilnem olju je boljši, če namesto starega visokotemperaturnega kotla (76 odstotkov) uporabljamo nizkotemperaturni kotel (94 odstotkov) oziroma kondenzacijski kotel (102 odstotka spodnje kurilne vrednosti).

Na devetem mestu je ogrevanje s pomočjo električne energije, in sicer ob predpostavki, da je cena v drugi tarifni stopnji 0,1715 evrov za kWh in da se grejemo s kaloriferjem ali konvektorjem. Če uporabljamo toplotno črpalko zrak – voda, smo bistveno bolj učinkoviti, ta način ogrevanja je rangiran na 20. mesto. Še bolje je v primeru toplotne črpalke zemlja – voda, kjer faktor pretvorbe znaša 350 odstotkov (zaradi koriščenja toplote okolja).

Cena za kubični meter sekancev znaša okoli 36 evrov, izkoristek pa je odvisen od kvalitete kotla. Bukovi peleti, za katere je potrebno odšteti 0,6090 evrov za kilogram, so na 25-točkovni lestvici uvrščeni na 14. oziroma 16. mesto. Daljinsko ogrevanje je uvrščeno na 13. mesto, zemeljski plin pa je uvrščen glede na vrsto kotla na mesta od 10 do 18. Kot najcenejši energent se še vedno kažejo bukova drva, in sicer ob predpostavki, da uporabljamo moderen kotel s pirolizo, ki je 93-odstoten. Vsekakor pa velja, da je rang izrabe energenta odvisen od načina izrabe.