»Pred približno dvema mesecema sem prejela klic z neznane številke, videti je bilo, da gre za slovensko telefonsko številko, začela se je z 064. Klicatelj se je v slovenščini predstavil, da kliče s spletne strani BTC.com, in povedal, da so v podjetju opazili, da imam pri njih odprt trgovalni račun s kriptovalutami, ki je že dlje časa neaktiven. Predlagali so mi, da bi ga zaprli, vendar je najprej treba z njega dvigniti vsa sredstva,« se nenavadnega klica, ki se je izkazal za poskus goljufije, spominja Ljubljančanka. Takoj je postala pozorna na ruski naglas klicatelja in mu predlagala, naj ji okoliščine pojasni po elektronski pošti. Ker se je pred leti dejansko zanimala za trg kriptovalut, je namreč dopuščala možnost, da ima odprt neaktiven račun, po prejeti elektronski pošti pa je postalo več kot očitno, da gre za poskus goljufije.
V sporočilu je bila navedena povezava do spletne strani, ki je že na prvi pogled delovala sumljivo in ni imela nič skupnega niti s spletno stranjo BTC.com, tako da je komunikacijo prekinila. Kljub temu je čez dva dni prejela nov klic, ob katerem se je na hitro izgovorila, da nima časa, čez štirinajst dni pa se je zgodba ponovila, le da se je klicatelj, ponovno v slovenščini in z izrazitim ruskim naglasom, zdaj predstavil kot uslužbenec podjetja, ki se ukvarja s trgovanjem z nacionalnimi valutami. Tokrat se ga je otepla z zahtevo, da naj vse njene kontaktne podatke izbriše, in ga zaslišala, kje je sploh dobil njeno telefonsko številko. Goljuf se je nazadnje zatekel k žaljivkam (rekel je, da je telefonsko številko našel na seznamu slovenskih prostitutk), naša sogovornica pa predvideva, da je do njene številke prišel prek spletne strani njenega delodajalca.
Lani prvi klici v slovenščini
Goljufija je v primeru Ljubljančanke ostala zgolj pri poskusu, pred dnevi pa je goljuf na podoben način izpraznil račun starejšega Štajerca. Kot so sporočili s policijske uprave Maribor, je neznanec poklical 68-letnika in mu predstavil, da je zaslužil s kriptovalutami in da potrebuje njegove bančne podatke, s pomočjo katerih bo uredil izplačilo sredstev. Na koncu mu je z bančnega računa pobral 3000 evrov.
Zneski, do katerih se dokopljejo goljufi, so lahko še precej višji, saj je njihov cilj priti v uporabniški račun žrtve in prek spletne banke v celoti izprazniti njihov račun. »Ključni trenutek pri tovrstni goljufiji je, da goljufi za izplačilo sredstev zahtevajo namestitev programa za oddaljen dostop (v veliki večini primerov Anydesk) na računalnik oziroma mobilni aparat,« opozarjajo na generalni policijski upravi. Oškodovanci aplikacijo namestijo z lažnim upanjem, da jim bo omogočila izplačilo uporabljenih sredstev. »Ne zavedajo pa se, da lahko goljufi s to aplikacijo upravljajo računalnik ali telefon, vstopijo v spletno banko in odtujijo vsa sredstva, ki so na voljo na transakcijskem računu oškodovanca. Poleg tega zlorabijo podatke kreditne kartice, če so njeni podatki na voljo v spletni banki. V nekaterih primerih v imenu oškodovanca najamejo tudi hitri kredit, ki ga je mogoče urediti znotraj spletne banke, brez obiska poslovalnice,« svarijo na policiji, kjer opažajo, da so goljufi do leta 2023 klicarili predvsem v angleškem jeziku, lani in letos pa so klici začeli prihajati v slovenščini in navadno tudi z lažne slovenske telefonske številke. Gre za tako imenovani spoofing, s pomočjo katerega se na telefonu prikaže druga številka, in ne številka, s katere dejansko prihaja klic.
Letos že za sedem milijonov evrov škode
Nov modus operandi, s pomočjo katerega želijo goljufi s slovenščino in lažnimi slovenskimi telefonskimi številkami pri žrtvah vzbuditi zaupanje, ni naključje. Tudi na policiji potrjujejo, da se prejemniki klicev neradi oglašajo na klice iz tujih držav, slovenščina, čeprav navadno zelo polomljena in z očitnim tujim naglasom, pa prav tako hitreje prepriča prejemnike klicev. »Če storilci govorijo slovensko, oškodovanci prej nasedejo goljufiji. Pred letom 2023 je bila velika večina tovrstnih goljufij izvršena v angleškem jeziku in so bili goljufi manj uspešni,« razlagajo na policiji. Temu pritrjuje tudi statistika. Leta 2022 so slovenski policisti obravnavali 236 investicijskih goljufij s skupno škodo 8,8 milijona evrov, lani se je število prijav povzpelo čez 500, škoda pa na okoli 13 milijonov evrov. Število goljufij narašča tudi letos, saj so policisti prejeli že 260 prijav in približno za 7 milijonov evrov prijavljene škode.
Prav klici, v katerih se goljufi predstavljajo kot uslužbenci kriptomenjalnic, so v zadnjem času najpogostejši. »Dejstvo je, da prejemniki klicev verjamejo v zgodbo o dobičku sredstev, saj imajo občutek, da nimajo česa izgubiti, kar pa je daleč od resnice – običajno izgubijo vse, kar je na bančnem računu,« opozarjajo na policiji. Niso pa še zaznali, da bi si goljufi pomagali tudi z umetno inteligenco, ki omogoča potvarjanje slikovnih in zvočnih vsebin.
