Histri se predstavljajo izven meja Istre

Histri, ljudstvo železnodobne Istre, že sedem mesecev potujejo po okoliških državah. Gostovali so v bližnjem Trstu in gostujejo v daljnem Skopju. Gre za veliko mednarodno razstavo, ki je nastala v sodelovanju Arheološkega muzeja Istre v Puli in Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru.

V sodelovanju z Muzejem starin J. J. Winckelmann je bila na pobudo Hrvaške skupnosti v Trstu v slednjem od 15. decembra 2023 do 7. aprila 2024 na ogled razstava naslova Histri in Istria / Histri v Istri. V strnjeni obliki je predstavljala nadaljevanje velikega muzejskega razstavnega projekta o Histrih, ki ga je leta 2013 v Muzejsko-galerijskem prostoru Sveta Srca v Puli zastavila dr. Kristina Mihovilić. Zato je bila razstava kot svojevrsten hommage posvečena tej strokovnjakinji in njenemu dolgoletnemu angažiranemu znanstvenemu in muzejskemu delu.

Celo desetletje je bilo potrebno, da so Histri v polnem sijaju prestopili hrvaške meje istrskega polotoka. V Muzeju Winckelmann pa so dejansko doživeli svojo “združitev”, saj je del muzejske stalne razstave že več kot stoletje gradivo iz najzgodnejših izkopavanj istrskih najdišč, ki so jih tržaški arheologi izvajali v okviru takratne skupne Avstro-ogrske države. Zato ni naključje, da je bila v Trstu postavljena prva tuja razstava Histrov, ki je spodbudila tudi uspešen kulturni in znanstveni dialog med obmejnima regijama - med Istro ter Furlanijo Julijsko krajino.

Pod avtorstvo razstave in kataloga se podpisuje izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur z Oddelka za arheologijo in dediščino.

V marsičem so še vedno neznanka

Čeprav so bile objavljene mnoge študije o nastanku in razvoju histrske kulture in opravljene številne raziskave, večinoma grobišč, precej manj pa naselbin, so Histri v marsičem še vedno terra incognita. Zato so generacije raziskovalcev v zadnjih 150 letih vneto poskušale odkriti delček za delčkom te ezoterične istrske preteklosti. S fragmenti zgodovine, ki se najbolj odražajo v grobovih in v njih ohranjenih predmetih, lahko dosledno sledimo stalnost bivanja in razvoja na istrskem prostoru skozi celotno 1. tisočletje pr. n. št. Po zaslugi starogrških del pa je prihod Histrov na zgodovinsko prizorišče starega sveta mogoče zaslediti že v 6. stoletju pr. n. št.

Razstava obsega 240 predmetov, ki predstavljajo pomemben del istrske arheološke dediščine, so tudi kazalec, med drugim, identitete tega prostora. V osredotočenem obsegu je razstava konceptualizirala to, kar trenutno vemo o Histrih, o njihovi kulturi bivanja skozi obrede in načine pokopavanja v odsevu reprezentativnih predmetov bogate materialne kulture. Tako so najpomembnejše teme prikazane na slikovit in dostopen način, organizirane v sedem enot s premišljenim izborom predmetov, ki omogočajo predstavitev številnih vidikov te civilizacije.

Razstava obiskovalce najprej seznani s Časom in prostorom, nato pa s Krajem in hišo, kjer v kronološkem zaporedju od pozne bronaste do mlajše železne dobe predstavlja najpomembnejše naselbine, kot so Limska gradina nad Limskim kanalom, Picugi pri Poreču in Nezakcij pri Puli. Sledi Življenje in smrt, grobišča in grobovi, v katerih so pojasnjeni pogrebni obredi in predmeti, ki so bili simbolično izbrani za prehajanje v višje ontološke sfere in s tem pričajo o kulturi umiranja prav tako kot o kulturi življenja. Predvsem grobišča tvorijo poglavitni vir za predstavitev histrske kulture kot celote.

Geografski položaj Istre, na stičišču celinskih in navtičnih smeri, je omogočal izjemno pomorsko in posredniško dejavnost Histrov. Intenzivni kulturni stiki so odraženi predvsem v uvoženih predmetih - ti so predstavljali prestižno blago, ki je bilo na razpolago histrski družbeni aristokraciji.

Prav to tematiko pa pojasnjujeta celoti Histri v kulturnih stikih starega veka in Statusni simboli histrske aristokracije. Tako najdemo v grobnicah najbogatejših in verjetno najuglednejših članov družbe številne predmete italskega in grškega izvora, najpogosteje pa razkošne keramične in bronaste namizne servise za uživanje alkoholnih eliksirjev ob posebnih slovesnostih, pogostitvah ali simpozijih.

V istem kontekstu je velik poudarek posvečen dvema izjemnima grobnicama iz Nezakcija. Iz starejših raziskav gre za največjo družinsko grobnico I/12 z množico skrbno izbranih in razkošnih predmetov, ki so jih zaporedno dodajali več generacij. Iz novejših raziskav je predstavljana t. i. grobnica Epulonovih prednikov, ki je bila leta 1981 raziskana pod rimskim templjem B v Nezakciju. Gre za največji in najrazkošnejši grobni kompleks tega mesta ter posledično tudi te kulture. V njej je bilo odkritih ogromno dragocenih predmetov, med katerimi zagotovo izstopa figuralno okrašena bronasta situla z upodobitvijo pomorske bitke, edinstveno umetniško delo v situlski in na splošno v umetnosti železnodobne Evrope.

Upodobitev je eden od najboljših likovnih virov za poznavanje histrskih plovil, o katerih spretnosti gradnje, tako kot o gusarstvu po Jadranu, pripovedujejo že antični pisci. Neposrednih dokazov o obstoju tovrstnih plovil pa do nedavnega ni bilo. Zato je sodobno odkritje ladijske konstrukcije z morskega dna v zalivu Zambratija ena najpomembnejših najdb na Hrvaškem v zadnjem desetletju in je s 3D modelom predstavljana tudi na razstavi. Ta najstarejša šivana ladja v Jadranu in Sredozemlju predstavlja tehnološki dosežek, ki potrjuje, da izvor, razvoj in uporabo tovrstnih tehnik gradnje lahko sledimo že iz bronastodobne prazgodovinske tradicije.

Istra, terra magica

Da je bila Istra že takrat terra magica, pričajo številni primeri veličastnih višinskih naselbin in bližnjih nekropol z elitnimi pokopi, materialna kultura ter ovekovečena umetniška kreativnost. Histrska železnodobna dediščina, ki se kaže v sistemih zapisovanja znakov in simbolov ter v verovanjih in obredih, v marsičem izstopa od kultur vzdolž vzhodne jadranske obale. Kazalec tega je vsekakor monumentalna kamnita plastika kot odmev ovekovečenega ideološkega programa in umetniškega dosežka. Manjvredni niso niti drobnejši elementi, zlasti noša in nakit, orožje in posodje, ki se kažejo kot dokaz statusa in prestiža histrske hierarhične družbe. Nadalje pričajo o prepletu neštetih družbenih odnosov, identitet in gospodarskih procesov, saj so na oblikovanje histrske identitete hkrati vplivale lokalne okoliščine in, z različnimi oblikami kohezije, globalni stiki mnogih drugih, bližnjih in bolj oddaljenih, imenovanih in neimenovanih sodobnikov. Njihova vpetost v različne mreže komuniciranja in strukturiranih interakcij, zlasti z italskimi in sredozemskimi civilizacijami, legitimira njihov prispevek k univerzalni povezanosti takratnih družb.

V Trstu si je razstavo v slabih treh mesecih ogledalo 20.127 obiskovalcev, ponudila je tudi vrsto gostujočih predavanj in promocijo razkošnega dvojezičnega kataloga z naslovom L'età eroica degli Histri / Herojsko doba Histra (Herojska doba Histrov), ki je prav tako delo avtorice razstave.

Do septembra v Skopju

Pod tem imenom razstava nadaljuje svojo pot po muzejih jugovzhodne Evrope. Svoja vrata je odprla 23. maja v Arheološkem muzeju Republike Severne Makedonije v Skopju, kjer bo v sklopu praznovanj ob stoletnici muzeja ostala vse do septembra letos. Čeprav v spremenjenem in prilagojenem konceptu, jo spremlja vrsta dogodkov, kot so gostujoča predavanja, promocija kataloga, projekcije in delavnice, zato pričakujemo izjemen odziv makedonskega in občinstva širše regije. Na ta način razstava kot nekakšen kontinuum odraža pomen predstavljanja istrske kulture izven meja Istre ter s tem negovanje in promocijo poznavanja tisočletne istrske dediščine.

dr. Martina Blečić Kavur, Oddelek za arheologijo in dediščino, Fakultete za humanistične študije

---