Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
ponedeljek, 27. maj 2024
09:00 - 17:30 Nacionalni strokovni posvet "Po jutru se dan pozna" - razvoj vizualne pismenosti in izkušnja umetnosti v živo, KCJT Novo mesto
11:00 TVU: Uporaba generativne umetne inteligence pri raziskovanju in druge delavnice, Univerza Novo mesto
18:00 Art kino: Daaaaaalí!, KCJT Novo mesto
19:00 Spominski večer Val.či, Knjižnica Pavla Golie Trebnje
20:00 Art kino: Zbudi me, KCJT Novo mesto
VečBela krajina
ponedeljek, 27. maj 2024
16:00 Delavnica Reiki, ZIK Črnomelj
18:00 Bralni klub - Emmanuelle Pagano: ''Jamski najstniki'', Ljudska knjižnica Metlika
torek, 28. maj 2024
17:00 Tradicionalne belokranjske veščine – Belokranjsko tkaničenje (izdelava knjižne kazalke), MC Metlika
sreda, 29. maj 2024
16:30 Delavnica peke ajdove potice, ZIK Črnomelj
četrtek, 30. maj 2024
16:00 - 18:00 Občinski preizkus hoje, športno igrišče za dvorano OŠ Metlika
VečPosavje
torek, 28. maj 2024
17:00 Koncert območne revije predšolskih in mlajših otroških pevskih zborov "Čudežne pesmice", Grajsko dvorišče Brežice
19:30 Zaključni koncert Tarika Kurspahića, Viteška dvorana Brežice
četrtek, 30. maj 2024
18:00 Odprtje skupinske slikarske razstave udeležencev Ex-tempora Krško 2024 ''Moje mesto'', avla KD Krško
19:00 Odprtje gostujoče razstave Čebelarskega muzeja Radovljica "Preplet dediščine in sodobnosti", Viteška dvorana Brežice
petek, 31. maj 2024
16:00 - 21:00 14. Festival modre frankinje, Grad Sevnica
Več31.8.2023 | 18:40 | I. V.
Novo mesto - Festival kratke zgodbe Novo mesto short se počasi bliža svojemu vrhuncu, jutrišnjemu pogovoru z nominiranci in razglasitvi dobitnika nagrade Maruše Krese, kot so letos preimenovali dosedanjo nagrado Novo mesto. Letos so za nagrado za najboljšo zbirko kratkih zgodb nominirani Ajda Bračič, Miklavž Komelj, Mojca Kumerdej in Vesna Lemaić.
Letošnji festival kratke zgodbe se je začel v sredo, ko se je s francoskim pisateljem bosenskih korenin Veliborjem Čolićem o njegovi zadnji od treh pri novomeški založbi Goga izdanih knjig Knjiga odhodov pogovarjala Ivana Djilas, ki je prav tako Gogina avtorica. Čolić, ki je v času vojne v Bosni in Hercegovini v Francijo pribežal kot begunec, se naučil francosko, začel delati kot novinar in pisati romane, ki so zbudili zanimanje urednikov ene največjih svetovnih založb, Gallimard, katere hišni avtor je postal ter za svoja delal prejel tudi več pomembnih nagrad, je v pogovoru z Djilasovo, ki ima prav tako migrantsko izkušnjo in ustvarja v jeziku, ki ni njen materni, predstavil svoj prihod v Francijo, prednosti, ki jih je užival kot belopolti migrant in svoj odnos do Jugoslavije, ki ni bila le košarka, jadransko morje in Lepa Brena. Moti ga, ko na TV govorijo o bivši državi in je ne imenujejo Jugoslavija. "Noben general nima te pravice, da mi vzame otroštvo," je rekel in pojasnil, kako je bilo v njegovem otroštvu, ko so se v šoli učili srbohrvaški ali hrvaškosrbski jezik in en teden pisali v latinici, drug teden pa čirilici. Povedal je, kako si je, potem ko je dezertiral, želel iti nekam, kjer ni kislega zelja in kako so se mu vsi rojaki čudili, da hoče iti v Francijo, ki po njihovem mnenju naj ne bi bila dobra za biznis, in kako so bosanski begunci v Franciji neviden narod, niti policija jih noče legitimirati za razliko od temnopoltih. Pripovedoval je o beguncem dovoljenih in nedovoljenih poklicih, pa tudi o tem, kako dobra je Evropa. Ko ga je pred kratkim doletela huda avtoimunska bolezen, ki jo ima v Bruslju, kjer zdaj živi, poleg njega le še ena ženska, so ga pozdravili, račun za zdravljenje oziroma natančneje za posteljo v bolnišnici pa je znašal 20 evrov. "Če bi se mi to zgodilo v Tuzli, bi umrl, v Ameriki pa bi mi za zdravljenje zaračunali 200.000 dolarjev. Na srečo živim v Evropi, ki ni le slaba," je zaključil svoj pogovor z Ivano Djilas.
V sredo so svoje zgodbe pred nabito polnim atrijem kavarne knjigarne Goga, kamor se je dogajanje pred dežjem umaknilo z Glavnega trga, povedale pisateljici Jedrt Lapuh Maležič in Selma Skenderović, novomeška pesnica Klavdija Kotar in novinarka Ksenija Horvat, v sredo pa so se novomeškemu občinstvu predstavili novinar Igor E. Bergant, pisatelja Suzana Tratnik in Velibor Čolić ter še en domačin, literarni zgodovinar in glasbenik Marijan Dović, ki je vskočil namesto odsotne Irene Urbić.
Temi pripovedovalskih večerov sta bili Lenoba kot gonilo napredka in Neznanje je nasilje.
Pripovedovalskim večerom drevi, ko se dogajanje festivala seli v Knjižnico Mirana Jarca, sledi pogovor na temo V kakšni kondiciji je kratka zgodba pri nas, ki ga je založba Goga pripravila v sodelovanju z radijskim programom Ars ob izidu antologije Brez milosti, antologije slovenske kratke proze, ki bo hkrati izšla tudi v nemščini in angleščini. Kot rečeno, bo festival svoj vrhunec dosegel jutri, ko bo v Knjižnici Mirana Jarca pogovor z nominiranci in razglasitev letošnjega dobitnika nagrade Maruše Krese, v soboto dopoldne pa bo v Gogini kavarni še pogovor z nagrajencem.
Galerija (12)
Slika 1: Velibor Čolić v pogovoru z Ivano Djilas (Foto: I. Vidmar)
Slika 2: Govorili o lenobi kot gibalu napredka
Slika 3: Govorili o lenobi kot gibalu napredka
1/12: 20230829_35403
2/12: 20230829_35409
3/12: 20230829_35428
4/12: 20230829_35438
5/12: 20230829_35439
6/12: 20230829_35445
7/12: 20230829_35450
8/12: 20230829_35455
9/12: 20230829_35475
10/12: 20230829_35479
11/12: 20230830_35483
12/12: 20230830_35488
Povezane objave
Ocene komentarjev