Zdravljenje po telefonu - potuha lenim, s tv spoti - zloraba naivnih
Razpasla slaba navada, vpeljana v epidemiji covida-19, je zdravljenje brez pregleda in kar po telefonu. To so nekatere ambulante (splošne) družinske medicine obdržale, praksa se širi že celo v nekatere pediatrične ambulante; zlasti za kratek bolniški dopust. Vse bolj cveti tudi kupčija z najrazličnejšimi pomožnimi zdravili v prosti prodaji ter s prehranskimi dopolnili, ki jih ljudje uživajo na lastno pest in kupujejo zaradi vpliva agresivnega oglaševanja proizvajalcev. V vseh primerih gre za spretno poigravanje s skrbjo za zdravje na način minimalnega dela in pridobivanja največjega dobička. Pa če to bolnemu koristi ali škodi.
Kaže, da so preteklost časi, ko so bile med sezonskimi izbruhi gripe in njej podobnih obolenj čakalnice družinskih (splošnih) zdravnikov nabite, si pa bil na vrsti isti dan, brez predhodnega naročila, le počakati si moral uro ali dve. Ko so požrtvovalni zdravniki na dan oskrbeli 80 ali celo več kot 90 svojih pacientov ter so bili pri vseh pacientih in v javnosti zelo spoštovani; vsi praviloma z dolgim stažem. Tem zdravnikom so že v času študija na srce položili eno temeljnih dolžnosti: na prvem mestu je vedno in povsod dobrobit pacienta, njegove potrebe so najpomembnejše, pravica do takojšnjega zdravljenja nujna in neodložljiva.
Pisanje bolniškega staleža po pogovoru po telefonu, brez pregleda, je neodgovorno in nestrokovno. Nedopustno in nevarno je tudi laično določanje diagnoze s pomočjo spleta ter uživanje gore zdravil in drugih pripravkov iz proste prodaje kar brez posveta s strokovnjakom. Za posledice pa nikoli ne odgovarjata ne proizvajalec ne trgovec.
Takrat jim noben sindikat in druge cehovske združbe niso ubijale v glavo, da so na prvem mestu normativi in izvajanje dela na zlasti sebi čim ugodnejši način. Kar se je zdaj, tudi iz preveč dobesednega razumevanja, pri nekaterih zdravnikih sprevrglo v čim lagodnejše delo in dokazovanje pomembnosti tudi z vse slabšo dostopnostjo. Tako se zdaj pri vse več družinskih zdravnikih čaka na pregled tri, pet ali celo teden dni! Za kar povečini niti ni krivo pomanjkanje zdravnikov!
Dandanes vse več družinskih ambulant niti v sanjah ni primerljivih z uglednimi tovrstnimi ambulantami izpred sedmih let, kjer so zlasti v sezonah gripe delali krepko prek uradnega delovnika zavedajoč se, da jih bolniki nujno potrebujejo. Tam zdravniki niso prisegali izključno na glavarinske količnike z največ 1350 opredeljenimi pacienti, saj so imeli praviloma opredeljenih 2100, celo 2400 bolnikov. Tudi stavkali povečini niso.
Dandanes se nekdaj požrtvovalni zdravniki, zdaj pretežno upokojeni, zgražajo nad početjem vse več svojih naslednikov. Žalostni ugotavljajo: “Takih, kot smo bili mi, žal več ne delajo!” Osupli so, ko jim nekdanji pacienti pripovedujejo, da nekateri zdravniki svoje paciente zdravijo in odpravijo kar po telefonu.
Ta praksa se je razpasla med epidemijo covida-19. Morda je bilo to početje na neki način razumljivo, saj je bil virus dolgo zelo nevaren in smrtonosen. Je pa epidemija že preteklost, praksa zdravljenja po telefonu in dolgega čakanja na prvi pregled pa žal ne. Pisanje bolniškega staleža le po pogovoru po telefonu, brez pregleda, je malomarno, neodgovorno in skregano s pričakovano strokovno prakso.
Žal se “zdravljenje” po telefonu širi tudi v nekatere pediatrične ambulante, ko gre za odobritve kratkih bolniških staležev staršem otrok; za petke in/ali ponedeljke. To zaznava tudi zdravstvena blagajna ZZZS, ki najavlja uvedbe zavarovalniškega nadzora. Nedavno so javno odmevale tovrstne zelo pogoste petkove “bolniške” v enem mariborskih zdravstvenih domov, in to brez enega samega samcatega pregleda otroka pri pediatru. Da bi jih izkoreninili, so tamkajšnji pediatri ukinili predpisovanje staležev brez pregleda v ambulanti isti ali najkasneje naslednji dan.
Vse pogosteje pa se vse več bolnih odloča za tako imenovano samozdravljenje - na lastno pest si sami določijo diagnozo in si brez posveta s strokovnjakom kar po spletu naročajo vsa mogoča pomožna zdravila in dopolnila ter v lekarnah kupujejo kupe zdravil brez recepta. In to kljub opozorilom zdravnikov ter farmacevtov, da je nevarno hkratno jemanje več vrst zdravil, ki si jih posameznik kupi, ker si kar sam postavi diagnozo za svoje težave, učinkovanja pa ne pozna. Mnogi si diagnozo določijo kar s pomočjo knjig, še raje s pomočjo spleta. Ob tem naivno verjamejo in zaupajo še spretno oblikovanim, ponavljajočim se reklamam v obliki tv in radijskih sporočil in spotov, v katerih obširno pametujejo lažni zdravstveni delavci in celo predstavniki proizvajalcev. Vsi obljubljajo naravnost čudodelne učinke teh proizvodov - pilul, praškov, mazil, čajev ...
Potrošniki - zagreti samozdravilci, za take nakupe porabijo velike vsote denarja. Oborožijo se z množico teh pripravkov in pojedo tudi po deset pilul hkrati, vsak dan! Gluhi ostajajo za dobronamerna opozorila zdravnikov in farmacevtov, da je to za telo in zdravje izjemno škodljivo in da lahko pride do resnih zapletov že zaradi nevarnega medsebojnega neželenega učinka vseh teh pripravkov. Slednjih brez posveta s strokovnjakom ne bi smel nihče jesti, saj to pač niso nedolžne zrele češnje ali borovnice.
Opozorilom navkljub posel s temi izdelki cveti. Deloma zato, ker je dostop do zdravnikov vse težji. V skrbi za lastno zdravje se zato vse več ljudi naivno zateka na splet in zaupajo zadetkom na Googlu ter si kar sami določijo svojo diagnozo. Nekateri zatem, če je to mogoče, celo zahtevajo in zaradi malomarnosti svojega zdravnika ter javkanja o slabem počutju dobijo “bolniško” kar po telefonu, brez pregleda. Ko se zatem pojavijo nove težave, v lekarnah in po spletu spet najprej nakupijo goro zdravilnih pripravkov, ker verjamejo zagotovilom o njihovi izjemni zdravilnosti v reklamah proizvajalcev. Proizvajalci domnevno zdravilnih pripravkov v prosti prodaji pa spretno izkoriščajo moč spleta in domet medijskih objav svojih reklam na potrošnike.
Vse to ima en sam cilj: kar se da izkoristiti v povprečju dokaj naivno človeško nrav, s katero je mogoče spretno manipulirati. Za nevarne neželene učinke in medsebojne škodljive učinke použite množice tovrstnih preparatov pri posameznikih pa tako ali tako ne odgovarjajo ne proizvajalci ne trgovci.