Za večino uporabnikov je Malorca več kot le začasno bivališče

V Ajdovščini je pred desetimi leti vrata odprla hiša Malorca. Zavetišče za brezdomne uporabnikom ponuja prenočišče in dnevni program, v prvi vrsti pa priložnost za korak naprej v življenju. “Naš cilj je, da uporabnikom pomagamo iz krizne situacije. Bivanje pri nas ne sme postati trajna rešitev,” pravi strokovna delavka Lucija Božič. V desetih letih se je v program vključilo 61 uporabnikov.

AJDOVŠČINA > obudo za vzpostavitev zavetišča za brezdomne v Ajdovščini so pred desetimi leti dali na občini Ajdovščina, ki je skupaj s pristojnimi službami to problematiko zaznala v lokalnem okolju. Skrb za socialno varstveni program je najprej prevzela Škofijska karitas Koper, od leta 2022 pa ga izvaja Rdeči križ Ajdovščina. Poleg pristojnega ministrstva stroške in program sofinancirajo še občini Ajdovščina in Vipava in FIHO.

Za večino več kot le začasna rešitev

V stavbi v središču mesta je prostora za deset oseb, za krizno namestitev sta na voljo še dve ležišči. Trenutno v stavbi urejajo še mansardo. Povprečno v Malorci biva od osem do deset uporabnikov. Uporabniki lahko v hiši stanujejo eno leto, a imajo možnost podaljšati pogodbo. V program vključujejo moške, prednost imajo občani ajdovske občine, sprejmejo pa tudi uporabnike od drugod. Hiša Malorca deluje kot zavetišče zaprtega tipa, uporabnikom poleg strehe nad glavo en topel obrok na dan, oblačila in obutev, osnovno higieno in socialno varstveni program . Kot je pojasnila vodja programa in sekretarka ajdovskega Rdečega križa Irena Žgavc, strokovne delavke uporabnike seznanijo z različnimi oblikami pomoči, ki so jim na voljo, jih napotijo k ustreznim službam, jim nudijo pomoč pri izpolnjevanju različnih obrazcev, jih spodbujajo k iskanju zaposlitve ...

Irena Žgavc

sekretarka Rdečega križa Ajdovščina

“Veseli smo, da so nekateri zmogli narediti korak naprej, rešili težave z različnimi oblikami odvisnosti, se zaposlili, dobili stanovanje.”

“Bivanje v Malorci naj bi bilo prehodne narave, tu naj bi si uporabniki s pomočjo strokovnih delavcev pomagali do boljšega življenja. Veseli smo, da so nekateri zmogli narediti korak naprej, rešili težave z različnimi oblikami odvisnosti, se zaposlili, dobili stanovanje. Nekaj pa jih je v zavetišču že dalj časa in verjetno nikoli ne bodo mogli priti do svojega stanovanja,” je pojasnila Žgavc. V takih primerih bi bila, kot ocenjuje, bolj primerna rešitev bivalna enota, a je v Ajdovščini še ni na voljo.

Spoštovanje, strpnost in prilagajanje

Starostna struktura v hiši Malorca je mešana, najmlajši od zdajšnjih uporabnikov ima trideset, najstarejši čez 70 let. “V hiši imamo hišni red, uporabniki imajo tudi določene naloge in opravila. Sobivanje tako mešane skupine v eni stavbi zahteva precej prilagajanja in nekateri tega tudi ne zmorejo in hišo zapustijo. Sicer pa se trudimo, da je vzdušje v Malorci čim bolj domače. Veliko se pogovarjamo, včasih tudi pečemo, kuhamo, prostovoljka Željka poskrbi za ustvarjalne delavnice, sodelujemo z drugimi ustanovami in društvi v mestu,” je dodala strokovna delavka Lucija Božič.

Hiša Malorca je v desetih letih nudila streho nad glavo 61 uporabnikom. Med njimi je Andrej iz Vipavske doline, ki je v program vključen že šesto leto. Prej je dobro leto spal v osebnem avtomobilu. Njegova življenjska zgodba je že od mladoletnosti polna vzponov in padcev, tudi v brezno odvisnosti in z njo povezane izgube zaposlitve, doma. “Na določeni točki je šla pot samo še navzdol, potem sem sklenil, da tako ne gre več in prišel sem. Tukaj imam vsaj streho nad glavo, rad bi se znova zaposlil, ampak so tudi druge težave. Iščem sezonsko delo, da dan hitreje mine in da nekaj zaslužim. Tukaj je v redu, mogoče smo se že preveč udomačili,” je še povedal med pripravo zajtrka.

---