Osmi dan

Absolutni favorit oskarjev je bil film o Robertu Oppenheimerju, fiziku, znanem kot očetu atomske bombe. Vendar je tudi glede na sedanje dogajanje in na dejstvo, da imajo Rusi jedrsko 'superorožje', ki ga še niso uporabili v Ukrajini, pomembno omeniti tudi Oppenheimerjev politični angažma. Od leta 1934 je doniral tri odstotke svoje plače za pomoč nemškim fizikom, ki so se odločili za emigracijo.

Sorodna novica Sedem oskarjev za Oppenheimerja, tudi za najboljši film

Zgodovina oskarjev sicer sega v leto 1929 in ni prav nič bleščeča. Vstopnico za ogled prireditve je bilo mogoče kupiti za 5 dolarjev, kar je bilo sicer v primerjavi s sedanjim časom vredno veliko več. O oskarjih bosta v današnji oddaji govorila novinarka Mateja Valentinčič in kritik Igor Harb.

Letošnji oskarji so se odvili precej predvidljivo s sedmimi nagradami za film Oppenheimer. Morda nekoliko presenetljivo pa je bil dogodek apolitičen, torej brez političnih izjav.

S filmom pa je povezan tudi skladatelj Yann Tiersen, s katerim se je srečal Gregor Bauman. Rojen je bil v ne preveč lepem mestu Brest v krasni Bretanji, v svoji karieri pa je ustvaril mnogo krasnih kompozicij. A več o tem v Osmem dnevu. V zvezi s Francijo in navezavo na Oppenheimerja je zanimiv jedrski arzenal Francije. Prav Brest, kjer se je rodil Thiersen, je eno ključnih pristanišč francoske vojne mornarice. In Francija je atomska velesila, tako vojaška kot civilna, saj okoli 70 odstotkov električne energije pridobi iz jedrskih elektrarn. Ne bomo pa danes govorili o projektu Iter, poskusu fuzijskega reaktorja, pri katerem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki, saj je tema film.

Francija je že leta 1954 sprejela odločitev o samostojnem razvoju jedrskega orožja. Torej še pred vrnitvijo na predsedniško mesto Charlesa de Gaulla. Velja za četrto največjo jedrsko silo z orožjem, poimenovanim Force de Frappe, kar bi lahko prevedli kot sila ustrahovanja.

Vabljeni k ogledu ob 21.40.