Nuno Espirito Santo (foto: Getty Images)
Nuno Espirito Santo je bil ena ključnih in najboljših potez Evangelosa Marinakisa. Portugalski trener je lani izboril obstanek, letos pa z Nottingham Forestom kroji kar vrh Premier League.
Nottingham Forest že od zlatih časov pod vodstvom legendarnega Briana Claugha ob koncu sedemdesetih in začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja ni bil tako dober. Odkar se je klub leta 2022 po dolgih 23 letih vrnil v Premier League, so se "The Garibaldis" ukvarjali predvsem z obstankom v ligi. Decembra 2023 je grški lastnik Evangelos Marinakis odpustil trenerja Steva Cooperja, ki je rdeče vrnil med elito in ga zamenjal s Portugalcem Nunom Espiritom Santom.
Bivši trener Valencie, Porta, Wolverhamptona in Tottenhama je kljub težkemu izzivu uspel Forest zadržati v prvi ligi. Delo mu je dodatno otežila kazen angleške nogometne zveze, ki je klub iz Nottinghama kaznovala z odvzemom štirih točk zaradi kršenja finančnih pravil. Kljub solidno opravljenemu delu pa verjetno nihče ni pričakoval kaj bo sledilo v sezoni 2024/25. Nottingham Forest je obsedel sveti duh!
Nuno Espirito Santo se je rodil na afriškem otoku Sao Tome januarja 1974, le tri mesece preden je aprila na Portugalskem padla fašistična diktatura. Njegova domovina se je naslednje leto odcepila od Portugalske, njegova družina pa se je preselila v Lizbono, ko je bil Nuno star sedem let.
V času aktivne igralske kariere je bil vratar. Bil je soigralec Zlatka Zahovića pri Vitorii iz Guimaraesa in rezervni vratar Mourinhovega Porta, ko je leta 2004 osvojil ligo prvakov. Za napredek njegove kariere je bil zelo pomemben superagent Jorge Mendes. Nuno je leta 1996 postal njegov prvi klient, njuno sodelovanje pa se je nadaljevalo tudi, ko je Espirito Santo leta 2010 vratarske rokavice obesil na klin in se lotil trenerskega posla.
Najprej je bil trener vratarjev pri Malagi in Panathinaikosu, samostojno trenersko kariero pa je pričel leta 2012, ko je prevzel Rio Ave, kjer je delal z Janom Oblakom in kasnejšim vratarjem Manchester Cityja Edersonom. Nato je vodil še Valencio in Porto, leta 2017 pa ga je Jorge Mendes pripeljal za trenerja angleškega drugoligaša Wolwerhampton Wanderers, ki ga je Nuno vrnil v prvo ligo in popeljal v Evropo. Po štirih zelo uspešnih letih v osrednji Angliji se mu je leta 2021 ponudila priložnost v Tottenhamu, ki pa je ni uspel izkoristiti in so ga po hitrem postopku odpustili.
Zavetje je, kot mnogi drugi igralci in trenerji, našel v Saudovi Arabiji, kjer je v sezoni 2022/23 z Al-Ittihadom osvojil naslov prvaka. To je bil za tradicionalnega velikana iz Džide prvi naslov po dolgih štirinajstih letih. Velja poudariti, da je bilo to še preden je poleti 2023 za rumeno-črne podpisal Karim Benzema. Ko pa se je Nunu sredi naslednje sezone ponudila priložnost, da se vrne v Anglijo, seveda ni okleval.
V letošnji sezoni je Nottingham Forest hit prvenstva. Nunu Espiritu Santu je uspelo nekaj, kar ni niti samemu Brianu Claughu. Na zadnjih šestih prvoligaških tekmah je zabeležil šest zaporednih zmag, kar je na klopi Foresta nazadnje uspelo Ircu Johnnyju Careyu v sezoni 1966/67.
Portugalec je ustvaril kohezivno, borbeno, uigrano moštvo, ki je obrambno trdno in ubijalsko v tranziciji. To je bila sicer njegova trenerska filozofija kjer koli je delal, vendar še nikoli doslej ni delovala tako brezhibno. In posledica tega je, da je Forest po točkah izenačen z Arsenalom, za vodilnim Liverpoolom pa (s tekmo več) zaostaja šest točk. In prav Liverpool bo naslednji gost na štadionu City Ground.
Forest je v prvem delu sezone gostoval pri skoraj vseh najmočnejših angleških klubih. Proti Liverpoolu in Manchester Unitedu je zmagal, proti Chelseaju remiziral z igralcem manj, izgubil pa je proti Arsenalu in Cityju. Čeprav bi v teoriji Nunova taktika morala bolje delovati proti kvalitetnejšim moštvom, ki igrajo bolj odprto, Forest točke pridno nabira tudi proti nasprotnikom, ki se ne odprejo. Ključ do uspeha je v takih dvobojih vedno prvi gol. Na šestnajstih od dvajsetih premierligaških tekem v tej sezoni so rdeči prvi zatresli mrežo.
Nuno je med poletnim prestopnim rokom vztrajal, da noče velikega števila okrepitev. V preteklosti je Marinakis posloval zelo velikopotezno. Leta 2022, ob povratku v prvo ligo, je Forest kupil kar 21 igralcev v enem prestopnem roku. Tokrat so se v Nottinghamu odločili za bolj umirjen pristop in vse kaže, da je bila to prava odločitev.
Ključni igralci, brez katerih si Espirito Santo ne zna predstavljati prve ekipe, so v večini tisti, ki jih je imel na voljo že v lanski sezoni. Od novincev sta pomembna predvsem srbski branilec Nikola Milenković, ki je prišel iz Fiorentine za 12 milijonov evrov in centralni vezist Elliot Anderson, za katerega je Forest Newcastlu plačal več kot 40 milijonov.
V golu blesti belgijski vratar Matz Sels, kot Milenkovićev partner v osrednji obrambi se je izkazal mladi Brazilec Murillo, na položaju desetke je nezamenljiv Morgan Gibbs-White, na krilih pa se moštvo zanaša na bliskovito hitrost Šveda Anthonyja Elange in otroka Chelseaja Calluma Hudsona-Odoija. V vlogi osrednjega napadalca je v tej sezoni neverjetno učinkovit novozelandski veteran Chris Wood, ki je na 20 tekmah dosegel že 12 golov.
Če bo šlo tako naprej, je povsem realno, da se bo Nottingham Forest prvič po letu 1995 spet uvrstil v evropska tekmovanja. Pred sezono tega ni pričakoval nihče, večina strokovnjakov je Forestu napovedovala ponoven krčevit boj za obstanek. Toda Nuno je imel očitno drugačne načrte.