Rusija je v sredo obtožila Ukrajino, da je poskusila izpeljati atentat na predsednika Vladimirja Putina z napadom dveh brezpilotnih letal na Kremelj, da pa so ju onemogočili, preden bi lahko izpeljala »teroristično dejanje«. V izjavi je uradna Moskva zapisala, da so brezpilotni letali sestrelili, da so ostanki padli na vladna poslopja in da niso povzročili škode. Na enem od posnetkov, ki so se pojavili na spletu, je videti, kako nad palačo senata, ki je tik ob Rdečem trgu in v kateri je predsednikova administracija, nekaj prileti, nato pa predmet očitno sestrelijo oziroma izgine v velikem blisku. Na istem posnetku je videti, kot da po kupoli senata plezata dve osebi.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da v dejanju »vidimo teroristično dejanje in atentat na predsednika«. Kot je povedal, Putina takrat ni bilo v Kremlju. Večino časa se zadržuje v utrdbi v predmestju Moskve. Predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin pa je na spletu zahteval »uporabo takšnega orožja, ki bi uničilo teroristični režim v Kijevu«.
Moskva o pravici do povračilnega ukrepa
Ukrajina je zanikala vpletenost v napad. »Ne napadamo Putina ali Moskve. Borimo se na svojem ozemlju. Branimo svoje vasi in mesta,« je dejal predsednik Volodimir Zelenski med obiskom Finske, nove članice Nata, kjer se je nenapovedano pojavil na srečanju voditeljev petih nordijskih držav. Njegov svetovalec Mihajlo Podoljak je dejal, da gre za neresnico, s katero bi Rusija lahko upravičevala svoje napade na civilne tarče v Ukrajini.
Kremelj je tudi zapisal, da si Rusija »pridržuje pravico do povračilnih ukrepov, kjer koli in kadar koli se ji bo zdelo potrebno«, kar je mogoče razumeti kot mogoč napad na Zelenskega. Ta je po trditvah Kijeva že bil tarča več poskusov atentatov. V sredo je Kijev sporočil, da Zelenskega morda ne bo v Berlin 13. maja, potem ko je nemški časnik napovedal, policija pa potrdila njegov obisk tudi z nekaterimi podrobnostmi. V Kijevu pravijo, da je bilo to z varnostnega vidika neodgovorno.
Vrsta sabotaž v Rusiji
Ukrajina tudi zanika vpletenost v več očitnih sabotaž, o katerih so v zadnjih dneh poročali na ruskem ozemlju. Podoljak dejanja pripisuje ruskemu odporniškemu gverilskemu gibanju. Med drugim sta v ponedeljek in torek eksploziji povzročili, da sta na meji z Ukrajino iztirila ruska tovorna vlaka. Velikanska požara pa sta uničila skladišči goriva, konec tedna na Krimu in v noči na sredo vzhodno od Krima. Ruska tajna služba FSB je medtem sporočila, da je na Krimu razbila »mrežo ukrajinskih teroristov«. Aretirala je sedem ljudi, ki so februarja izvedli sabotažo na železnici, pripravljali pa naj bi tudi atentate na visoke ruske uradnike.
Uničevanje infrastrukture, ki jo ruska vojska potrebuje za oskrbo fronte, bi lahko bilo del priprav na protiofenzivo, lahko pa bi bil namen tudi pokvariti tradicionalno rusko slavje ob 9. maju, dnevu zmage nad nacistično Nemčijo. V Kremlju so sicer odpovedali mimohode s fotografijami žrtev Hitlerjeve agresije, menda v strahu, da bi množice prišle na dan s fotografijami na ukrajinskem bojišču padlih ruskih vojakov.
Peskov je sicer sporočil, da moskovska parada bo, potem ko so jih v več ruskih mestih zaradi varnostnih razlogov odpovedali. Po poročanju BBC pa »zaradi nevarnosti terorističnih napadov« na Rdečem trgu ne bo občinstva. Napad v času parade bi med Rusi omajal občutek varnosti in pokvaril propagandni učinek. Putin pa hoče »specialno operacijo« proti »ukrajinskim neonacistom« prikazati kot nadaljevanje boja proti Hitlerju.
130 mrtvih na dan
V ameriškem svetu za nacionalno varnost ocenjujejo, da je Rusija v zadnjih petih mesecih izgubila okoli sto tisoč vojakov, dvajset tisoč naj bi jih bilo ubitih, drugo so ranjeni, izginuli ali zajeti. Po ocenah francoskega analitika Jeana Dominiqua Mercheta je številka okoli 130 mrtvih ruskih vojakov na dan realna, saj obe strani zelo intenzivno uporabljata topništvo zlasti na območju Bahmuta. »Francija je med prvo svetovno vojno izgubila v povprečju 900 vojakov na dan,« pravi Merchet. Sedanje ocene Washingtona, kjer pa nočejo govoriti o ukrajinskih žrtvah, ki so prav tako velike, pomenijo, da je Rusija izgubila tretjino od 300.000 vojakov, kolikor jih je mobilizirala jeseni. Polovica žrtev je iz vrst Wagnerja, to so predvsem mobilizirani zaporniki, padli v bitki za Bahmut. x
