Andreja Katič nova pravosodna ministrica

V torek so državni poslanci za novo pravosodno minis­trico izvolili dosedanjo državno sekretarko na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andrejo Katič, ki je pravosodni resor vodila že v vladi Marjana Šarca, v vladi Mira Cerarja pa je bila minis­trica za obrambo. Katičeva je takoj po izvolitvi v državnem zboru tudi zaprisegla, v sredo pa od svoje predhodnice Dominike Švarc Pipan, ki jo je s položaja odnesla afera o sodni stavbi na Litijski cesti v Ljubljani, prevzela posle. Kot je poudarila nova ministrica, prevzema vodenje pravosodnega resorja v zahtevnem obdobju. Med prvimi izzivi, s katerimi se bo spoprijela, so pogovori s predstavniki pravosodja, predvsem o uresničitvi odločbe ustavnega sodišča glede plač sodnikov. Ob tem je že v predstavitvi v državnem zboru napovedala, da bo vlada to urejala s posebnim zakonom, predvidoma še v prvi polovici leta. Katičeva je takoj po vrnitvi na ministrstvo preklicala vsa pooblastila uslužbencem ministrstva. Kot je pojasnila, tega ni storila zato, ker nekaterim sodelavcem ne bi zaupala, ampak da vidi, kakšna pooblastila imajo, in da se lahko sama prepriča o njihovih znanjih in kompetencah za opravljanje najpomembnejših zadev. V sredo se je tudi že sestala s predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Đorđevićem.

Afera Sodna stavba: trinajst osumljenih

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je v torek izvedel šestnajst hišnih preiskav na območju policijskih uprav Ljubljana, Koper, Maribor in Novo mesto, v katerih so iskali dokaze o sumih storitve kaznivih dejanj pri nakupu sodne stavbe na Litijski cesti, vrednem 7,7 milijona evrov. Kot je povedal direktor NPU Darko Muženič, trinajst oseb sumijo kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, gre pa za protipravno premoženjsko korist v višini najmanj 3,4 milijona evrov. »Sumimo, da je trinajst oseb izvedlo kaznivo dejanje s tem, da so v postopku nakupa nepremičnine pripravile dokumentacijo, ki ni izkazovala resničnega stanja nepremičnine v naravi,« je dejal Muženič. Vseh trinajst osumljenih je sodelovalo pri pripravi dokumentacije in izvedbi posla, je še razkril. Po neuradnih informacijah slovenskih medijev naj bi bila glavna osumljenca nekdanji vodja službe za nepremičnine in investicije na ministrstvu Simon Starček in nekdanji generalni sekretar Uroš Gojkovič. Nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je podpisala pogodbo o nakupu stavbe, ni med osumljenimi. Švarc Pipanova sicer že ves čas trdi, da je bila pri omenjenem poslu zavedena s strani uslužbencev ministrstva.

Zahtevke vložilo skoraj štiristo sodnikov

Predstavniki Slovenskega sodniškega društva so v sredo na državno odvetništvo predali približno 320 zahtevkov sodnikov za mirno rešitev glede prikrajšanja pri plačah. Skupno je take zahtevke do srede vložilo že okoli 370 sodnikov. Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je ob vložitvi zahtevkov poudarila, da je minilo že 62 dni od poteka roka, ki ga je ustavno sodišče določilo državnemu zboru za izpolnitev odločbe, ki ureja materialni položaj sodnikov, ker pa se ni zgodilo še nič, so se sodniki odločili za individualno sodno varstvo, ki je sicer skrajno, vendar pravno dopustno sredstvo. Glede višine zahtevkov je pojasnila, da se je veliko sodnikov odločilo, da »zahteva kompenzacijo za od tri do pet let nazaj«. Zahtevke zaradi prikrajšanja plač so vlagali sodniki vseh stopenj, največ pa so jih vložili prvostopenjski sodniki, katerih položaj je tudi daleč najslabši, je še dejala. Na državnem odvetništvu imajo tri mesece časa za rešitev zadeve.

Petnajst let od odkritja grobišča v Hudi Jami

V nedeljo je minilo petnajst let od odkritja posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev v rovu svete Barbare v Hudi Jami pri Laškem. V njem je bilo takoj po koncu druge svetovne vojne leta 1945 pobitih najmanj 1410 žrtev, večinoma pripadnikov vojaških sil Neodvisne države Hrvaške, domobrancev in civilistov. Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je zato leto 2024 razglasila za leto spomina na 15 let od vstopa v rov in dialoga o pokopu nepokopanih mrtvih. Predsednik komisije Jože Dežman je v izjavi ob petnajstletnici odkritja v Hudi Jami zapisal, da je peticija Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji, ki jo je februarja letos podprl tudi Evropski parlament, dragoceno izhodišče za nadaljnja prizadevanja za odkrivanje, raziskovanje, urejanje prikritih morišč in grobišč ter izkope in pokope posmrtnih ostankov. »Če smo za izkop vseh žrtev iz rova sv. Barbare in njihov pogreb čakali več kot sedem let, pa upamo, da bomo sposobni več kot 3450 umorjenih iz Jame pod Macesnovo pokopati prej,« je dodal.