V zadnjih osmih letih se je stalež goveda, torej število vzrejenih živali na naših kmetijah, zmanjšal za sedem odstotkov. V tem času se je število kmetij, ki redijo govedo, zmanjšalo za 21 odstotkov, število bikov, starih od enega do dveh let in več, se je zmanjšalo za šest odstotkov, število telet pa za desetino, na drugi strani se je število telic v pitanju povečalo za 24 odstotkov. Za desetino manjši kot pred tremi leti pa je zakol bikov, starih od enega do dveh let in več. Kumulativno se je zakol goveda v slovenskih klavnicah v treh letih zmanjšal za 14 odstotkov.
Govedoreja postaja bolj donosna panoga za kmete
»V Evropi primanjkuje goveda, zato cena živine v državah članicah raste oziroma ostaja visoka,« pravi agrarni ekonomist Kmetijskega inštituta Slovenije Ben Moljk. Manjše reje z govedom praznijo hleve in se zapirajo. Po predlanski suši in poplavah, ko je primanjkovalo krme, so kmetje iz hleva dali več goveda, kar se je izkazalo tudi v povprečju lažjih živalih, suša pa je še pospešila strukturne spremembe v govedoreji. To se lepo vidi pri zmanjšanju števila plemenske živine, predvsem krav molznic, pri katerih je, zanimivo, doba med telitvama v povprečju opazno krajša kot pri kravah dojiljah.
Zaradi pomanjkanja telet, ki se jih v Sloveniji ne skoti dovolj, in ker je bil uvoz zaradi bolezni modrikastega jezika počasnejši, se stalež goveda po letu 2021 ni popravil na raven povprečja desetletja pred tem (477 tisoč živali). Trenutno se stalež goveda giblje na ravni staleža obdobja 2003–2006. Tudi takrat smo imeli zelo podoben upad števila živali, kot smo mu priča v zadnjih treh letih, dodaja Moljk.
Vzredimo manj goveda, ker ni dovolj telet
Kmetije so v veliki meri odvisne od uvoza romunskih, litvanskih, slovaških, madžarskih in čeških telet. Zaradi bolezni modrikastega jezika, ki se je lani jeseni pojavila tudi v Avstriji in na Češkem, še prej pa v Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem in Danskem, v Franciji in Luksemburgu, naši rejci nekaj mesecev sploh niso uhlevljali telet, saj so bili premiki živali prepovedani, razlaga Ivan Lenart, direktor Kmetijske zadruge Rače.
Eden večjih rejcev na Štajerskem nekaj telet vzredi sam, saj ima tudi krave dojilje. Preostala teleta pa kupi iz tujine, večinoma iz Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske. Ko so biki stari 20 mesecev in tehtajo okoli 750 kilogramov, jih proda posredniškemu podjetju, ki ima kupce v tujini, rejcem pa ponuja boljšo ceno kot slovenske klavnice. Tako biki s Štajerskega pridejo na Kosovo, v Italijo ali Libanon, kar je pogosta praksa.
Zadovoljni kmetje …
Višje odkupne cene goveje živine so dobra novica za kmete. »Z višjo odkupno ceno bodo stroške laže pokrili, govedoreja pa bo morda postala bolj rentabilna in tudi komercialno bolj zanimiva panoga,« meni Stanko Tomšič, direktor Kmetijske zadruge Trebnje-Krka iz Novega mesta, ki odkupi največ goveda od vseh zadrug.
Lani so odkupili skoraj 11 tisoč glav goveda, dobro polovico so izvozili, drugo pa prodali slovenskim klavnicam. »Uhlevili smo tudi več kot štiri tisoč telet. Večino smo uvozili in dali kmetom v kooperacijsko rejo. Zanjo s kmetom podpišemo pogodbo, v kateri se zavežemo, da bo zadruga zagotovila teleta in odkupila dopitane živali, kooperant pa bo pital uhlevljeno živino in jo prodal prek zadruge. Strošek telet se poračuna, ko zadruga dopitano žival odkupi,« dodaja Tomšič.
… klavnice pa v minusu
Odkupna cena goveje živine raste tudi zaradi tujih kupcev, ki plačajo več kot domače klavnice. »Zato so tudi manjši rejci začeli špekulirati in čakajo s prodajo goveda, saj cena iz tedna v teden raste. Trenutno plačamo od 5,8 do 5,9 evra na kilogram ohlajene mase. Sveže goveje meso prodajamo z izgubo, saj nam trgovci ne priznajo realne cene in zavlačujejo s potrditvami napovedanega dviga cen. Trgovci nam priznavajo ceno, ki je nižja od naših stroškov, a vanjo privolimo, saj smo pogodbeno zavezani k dobavi. Zato je naša klavnica lani vsak mesec imela izgubo, saj naši stroški rastejo, prodajne cene pa jim ne sledijo,« razlaga Janko Skube, direktor Kmečke zadruge Sevnica, kako jih s cenami stiskajo kmeti in trgovci. Marža zadruge pri svežem mesu se jim je v zadnjih treh letih zmanjšala za polovico, medtem ko stroški rastejo.
Tako rekoč vse klavnice so nerentabilne in delajo izgubo, ki jo vsaka pokriva iz drugih dejavnosti, večinoma s predelavo in prodajo mesnih izdelkov. A to v nedogled ne gre. Kmetijske zadruge imajo svojo klavnico v Škofji Loki, Sevnici, Račah, Idriji in Črnomlju. »Bojim se, da se bodo vse zadružne klavnice kmalu ustavile in bomo kupovali samo uvoženo meso po akcijskih cenah,« nakazuje Janko Skube.
Kolegom iz drugih zadrug je predlagal, da bi goveje meso slovenskega izvora zadruge prodajale v svojih živilskih trgovinah in označile kmetijo, ki je vzredila žival. »Ta predlog še nima zelene luči. Druga rešitev je, da čim več mesa predelamo in prodamo v mesnih izdelkih pod našo znamko Grajske mesnine. Januarja smo to naredili, zaklali manj živali in poslovali pozitivno,« še poudarja Skube. Vzpostavili so tudi spletno prodajo svežega mesa, a še ni zaživela, kot bi si želeli.
Kmečka zadruga Sevnica je predlanskim odkupila in zaklala 2.600 glav goveda, lani 2.400 živali, letos jih bo še manj. Govedo odkupujejo s 400 kmetij. V zadnjih štirih letih so v klavnico vložili milijon evrov, od tega več kot 200 tisoč evrov samo lani.
»Tudi nam upada zakol. Če za bika plačamo toliko, kot tuji kupci, bomo ustvarili izgubo. Slovenske klavnice in mesna predelava so proti tujim butične in nekonkurenčne, stroške pa imamo visoke,« razlaga Mitja Vodnjov, direktor Loške zadruge, ki je tudi največja lastnica Loških mesnin.
Kmetijska zadruga Rače, ki ima svojo klavnico, odkupi blizu tisoč glav goveda na leto, ta številka raste, kot povečujejo prodajo govejega mesa. Večji naložbi v klavnico so izpeljali v letih 2003 in 2013, pravi direktor Ivan Lenart.
Glede na majhnost Slovenija bi zadoščali le dve klavnici, ki bi bili stroškovno učinkovitejši. Zadruge bi še vedno predelovale in tržile meso svojih članov in rejcev iz okolice, pravi poznavalec. Namesto da si zadruge med seboj hodijo v zelje pri odkupu živine, predlaga, da bi en človek prevzel odkup živine za več zadrug.
Cena za večino pomembnejša kot izvor mesa
GIZ Mesna industrija Slovenije in zadruge opozarjajo na slab položaj domače mesne predelave, a se nič ne zgodi. Proti živinoreji in mesni industriji in mesu se obračajo država in deli civilne družbe. Trgovci postavljajo nabavno ceno mesa, kupci pa izberejo meso v akciji, ne mesa s certifikatom Izbrana kakovost Slovenije (IK), saj ne poznajo razlike med enim in drugim, pravijo v zadrugah. Spomnimo, goveje meso IK pomeni, da je bila žival skotena, vzrejena, zaklana in razkosana oziroma predelana v Sloveniji.
Ko je država pred osmimi leti vpeljala shemo kakovosti IK, je s tem želela pridobiti kupce, da bi pri mesu gledali na lokalni izvor, posledično bi se povpraševanje po slovenski govedini povečalo, kar bi kmete spodbudilo, da bi vzredili več živine. Obseg vzreje povečujejo večji rejci, manjše pa, kot rečeno, izgubljamo.
Izvozimo tretjino goveda, ki ga vzredimo
Okoli leta 2000 smo v Sloveniji zaklali približno 140 tisoč glav goveda in izvozili okoli 30 tisoč glav goveda. Takrat je bilo več klavnic in predelovalnih obratov, ki so jih pozneje zaprli. Z zmanjšanjem klavniških zmogljivosti je bil pritisk na preostale klavnice, ki so zaradi večje ponudbe znižale cene, posledično pa se je s tem tudi krepil izvoz po višjih cenah, pojasnjuje Ben Moljk.
Lani pa smo v Sloveniji zaklali 105 tisoč živali, izvozili smo 52 tisoč živali. Prej smo izvozili petino, zdaj tretjino, morda bomo kmalu izvozili polovico goveda. Najboljše govedo gre v tujino, kjer dosega boljšo ceno, saj v Evropi govejega mesa trenutno primanjkuje. Govedo, ki ga rejci ne morejo prodati v tujino, se zakolje doma.
To je posledica nekonkurenčnosti slovenske mesnopredelovalne industrije in trgovcev, ki tekmujejo z nizkimi cenami mesa. To je tudi posledica zgrešene politike naše države, ki je s košarico najnižjih cen osnovnih živil spodbujala trgovce, da so tekmovali z nerealno nizkimi cenami. Trgovci so stiskali živilce, kupci pa so polnili vozičke z mesom in drugimi izdelki v akciji.
Prestrukturiranje kmetij se bo pospešilo
Trendi pri govedoreji zbujajo skrb, saj bodo pospešili prestrukturiranje kmetij in mesne predelave. Ravninske kmetije, ki imajo boljše pogoje za izboljševanje govedoreje, bodo še rasle in najboljšo živino izvažale po višji ceni, kot bi jo dobile od domačih odkupovalcev. Hribovske kmetije bodo govedorejo zmanjševale in opuščale. Podobno se bo zgodilo tudi s klavnicami in predelavo mesa. Največji bodo obstali, manjše bo pokopalo. Kupci bodo govedino slovenskega porekla kupovali neposredno pri kmetih ali mesarjih, a po višji ceni.
