19. decembra 2015 je v prostorih Alma Mater Europaea – ECM v Mariboru, na pobudo Nacionalnega predstavnika INPEA za Slovenijo in predsednika Zveze Slovenska unija pacientov, zaživela prva INFO INPEA TOČKA v Sloveniji. S svojimi aktivnostmi želi pripomoči k izboljšanju družbene sposobnosti prepoznavanja in odzivanja potreb in izzivov starajoče se družbe.

Mednarodno združenje za preprečevanje nasilja nad starejšimi (INPEA) je bilo ustanovljeno leta 1997 v Adelaidi, v Avstraliji. INPEA – Intenational Network for the Prevention of Elder Abuse, deluje kot nevladna organizacija (NVO) s posebnim svetovalnim statusom z Ekonomskim in socialnim svetom Združenih Narodov (od leta 2003), Oddelkom za ekonomska in socialna vprašanja (DESA) in je priključena k Oddelku ZN za javno informiranje (DPI).

Družinskega nasilja nekoliko manj kot v preteklem letu

Ob 5. obletnici njihovega delovanja so v INFO INPEA TOČKI, upoštevajoč omejitve, ki jih s seboj prinašajo ukrepi za zajezitev COVID 19, pripravili skupno sporočilo, s predstavniki PU Maribor, CSD Maribor, Domom pod Gorco in predstojnico Svetovalno-terapevtskega centra za družine pare in posameznike, ki deluje pod okriljem Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo Alma Mater Europaea – ECM.

Na splošno, ne glede na starostno strukturo statistični podatki trenutno kažejo, da je družinskega nasilja nekoliko manj kot v preteklem letu v enakem obdobju in sicer na področju prekrškov že od leta 2018, 2019, 2020 konstantno pada za 8% zaznav, na področju kaznivih dejanj je od leta 2019, 2020 padlo za 20% na PU Maribor. Če se pa osredotočimo na mesto Maribor pa je bilo približno enako kot v preteklem letu na PP Maribor I 10 % porast na pp Maribor II pa rahli padec govorimo o 2 %.

Na splošno, ne glede na starostno strukturo statistični podatki trenutno kažejo, da je družinskega nasilja nekoliko manj kot v preteklem letu v enakem obdobju in sicer na področju prekrškov že od leta 2018, 2019, 2020 konstantno pada za 8% zaznav, na področju kaznivih dejanj je od leta 2019, 2020 padlo za 20% na PU Maribor. Če se pa osredotočimo na mesto Maribor pa je bilo približno enako kot v preteklem letu na PP Maribor I 10 % porast na pp Maribor II pa rahli padec govorimo o 2 %.

Nasilje v družini zavzema precejšen del delovanja policije. Policija letno obravnava okrog 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik, z manj opaznimi posledicami, do tistih najhujših, kot so umori v družini.

Policija apelira: Če zaznate nasilje v družini, nas o tem obvestite, saj žrtev v teh dneh, predvsem zaradi stalne prisotnosti nasilneža, težko najde način, da bi sama poklicala na pomoč. Ne zatiskajte si oči in ne preslišite klicev (četudi posrednih) na pomoč iz sosednjega stanovanja. Večkrat pokličite znanko, ki vam je že kdaj povedala za situacijo v družini, če mogoče potrebuje pomoč in podporo, ko ne more iz nasilnega odnosa. Obstaja pomoč. Obstaja rešitev. Prijavi nasilje na 113!

Izjave ob 5. obletnici delovanja:

Borut Ambrožič, INPEA Slovenija: “Zaradi pandemije virusa COVID 19 se lahko poveča tveganje za pravice starejših in tveganje za nasilje, zlorabo in zanemarjanje starejših. Nujno je zato povečati zavedanje, da je kakršnakoli oblika zlorabe, zlasti najbolj ranljivih skupin med katere spadajo tudi starostniki nedopustna ter da imajo vsi, ki so soočeni s kakršno koli obliko zlorabe ali nasilja, možnost poiskati pomoč pri različnih naslovnikih“.

Generalna skupščina Združenih narodov je 14. decembra razglasila 2021–2030 za desetletje zdravega staranja. Resolucija tudi poziva k sodelovanju vlade, mednarodne in regionalne organizacije, civilno družbo, zasebni sektor, akademsko sfero in medije, da dejavno podpirajo cilje desetletja zdravega staranja.

Gregor Žigon, direktor Doma pod gorco: »Za vse nas je bil COVID 19 nova življenjska preizkušnja, ki je žal zelo močno vplivala na psihično zdravje starostnikov, saj smo jim zaradi vseh varnostnih ukrepov omejili svobodo in ne nazadnje tudi socialni stik z njihovimi najdražjimi. Večina domov je morala za rdeče cone pripraviti in preurediti prostore fizioterapije, skupne dnevne prostore ipd. S takšnim ravnanjem smo omejili svobodo starostnikov in jim onemogočili dnevno rutino (rehabilitacija, telovadba ipd.) Zaradi epidemije in nasploh zaradi stanja na nivoju celotne države smo domovi bili primorani omejiti obiske našim stanovalcev, da jih čimbolj zaščitimo pred virusom. Zaradi preprečevanja socialnega stika je bila stiska svojcev kot tudi stanovalcev zelo velika, hkrati pa tudi stiska nas tako zaposlenih kot tudi vodstva. Glede na situacijo in močnega širjenja virusa nismo mogli zagotoviti varne obiske, saj smo že v normalnih okoliščinah kadrovsko podhranjeni. Hkrati pa nas je bilo tudi malo strah, da kdo od zunanjih ne bi prinesel virus v naš dom. Trenutno lahko v Domu pod gorco stanovalca obišče ena oseba, po predhodnem naročanju, ki mora nositi kirurško zaščitno masko in pri nas dobi vizir. Ob obisku sta stanovalec in svojec na varni razdalji in tudi stanovalec nosi kirurško masko. V enem terminu so lahko trije svojci naenkrat. Na ta način bomo lahko dnevno opravili 12 obiskov oziroma na teden 60 obiskov.«

Robi Štrman, samostojni policijski inšpektor iz PU Maribor, Sektor uniformirane policije, Oddelek za splošne policijske naloge: »Iz podatkov je razvidno da imamo manj zaznav prekrškov in kaznivih dejanj (vezano na vse starostne skupine), pri tem pa je pravzaprav pozitivno to da je teža prekrškov in kaznivih dejanj nasilja v družini celo nižja, kar je razvidno iz tega da je v enakem obdobju kot lani v letošnjem letu bilo izrečenih manj prepovedi približevanja in to za 24%. Ukrepi za preprečevanje širitve virusa COVID-19 so precej spremenili dinamiko družinskega življenja. Porast zlorab nad starejšimi v letu 2020 zaradi pojava COVID 19 ni razvidna. Vsekakor pa je potrebno upoštevati, da dolgotrajno sobivanje ljudi med štirimi stenami lahko predstavlja tudi večjo stopnjo tveganja za izbruhe nestrpnosti, nasilja ali pa njegovo stopnjevanje. Policisti spodbujamo vse ljudi k strpnosti v družinskih odnosih. Policija bo tudi v teh dneh izvajala vse ukrepe, da bo v primerih nasilja v družini v največji možni meri zaščitila žrtve. Na območju Policijske uprave Maribor imamo vsako leto veliko aktivnosti, s katerimi se skušamo približati občanom in jih ozaveščati o njihovih možnostih, pravicah. Pri tem uspešno sodelujemo z različnimi nevladnimi organizacijami in z regijskima koordinatorkama za preprečevanje nasilja v družini pri CSD Maribor in CSD Ptuj.«

Marjana Bravc, direktorica CSD OE Maribor: »Na Svetovalnico za žrtve nasilja in zlorab Maribor se za pomoč obračajo tudi žrtve nasilja v družini starejše nad 65 let. V obdobju januar-november 2020 je bilo takih uporabnic okoli 2,5%. Pri njih gre za nasilje, ki ga povzročajo partnerji in nasilje, ki ga povzročajo odrasli otroci in/ali njihovi partnerji. Pojavne oblike nasilja so raznolike in obsegajo fizično, psihično, spolno s strani partnerjev, odrasli otrocih pa v veliki meri izvajajo ekonomsko nasilje (zahteva po prepisu imetja, prisvajanje imetja, življenje na račun starša, opuščanje potreben skrbi). Pri obeh skupinah žrtev ugotavljamo, da je nasilje dolgotrajno, v nekaterih primerih tudi 30 ali 40 let, preden poiščejo pomoč. V letu 2020 smo v Svetovalnici za žrtve nasilja in zlorab vzpostavili skupino za samopomoč, v katero so bile vključene nasilja v družini povzročenega s strani otrok in/ali njihovih partnerjev. Ozaveščanje starejših o oblikah in možnostih pomoči je pomembno, prav tako pa je potrebno spregovoriti o pomanjkljivostih v sistemu pomoči in oskrbe ter možnostih njihovega reševanja. Mnoge žrtve so nevešče uporabe moderne tehnologije in težje najdejo relevantne informacije na spletu, zanje je nujen osebni pristop pri informiranju in nudenju pomoči. Opažamo, da doživljajo starejši v času epidemije več drugih stisk, kot so osamljenost, strah pred negotovo prihodnostjo, pred boleznijo, poslabšanje zdravstvenega stanja. Zato naprošamo vse občane, da so v teh časih še posebej pozorni na svoje starejše sosede, znance, na vse, ki so nemočni in potrebujejo pomoč in v primeru zaznanih zlorab, le te prijavijo policiji, najbližji enoti CSD, v Svetovalnico za žrtve nasilja in zlorab Maribor ali v Varno hišo. V času razglašene epidemije so bile v naš program Varna hiša vključene dve uporabnici nad 75 let in ena stara 60 let. Razloge, da tudi starejše uporabnice poiščejo strokovno pomoč, pripisujemo večji osveščenosti in prepoznavnosti tega programa v okolju.«

Psihoterapevtka Jasmina Kristovič, mag. ZDŠ, Alma Mater Europaea – ECM: »Podobno kot do zasvojenosti imamo v Sloveniji tudi do nasilja zelo visoko toleranco. Starejši so pogosto izpostavljeni nasilju znotraj najožjih družinskih članov. Zaradi tega je to nasilje še bolj uničujoče. Strokovno to poimenujemo prikrito nasilje. Družina je prostor, kjer bi se morali počutiti varno in ljubljeno. Žal pri svojem psihoterapevtskem delu ugotavljam, da je vsako leto vse več nasilja znotraj družin. Nasilje ni samo fizične narave ampak je tudi uporaba žaljivih besed, neprimerna nega, izsiljevanje, zanemarjenje, ignoriranje, zapostavljanje ipd. Vse to je nasilje. Za marsikatero starejšo osebo, ki ni več zmožna poskrbeti zase bo prihajajoči praznični čas v znamenju strahu in bolečine. Ne poglejte stran, ko v sosednjem stanovanju ali hiši vidite nasilje, ker morda ste edini, ki ga vidite.«

mag. Barbara Žgajner, direktorica Centra za pomoč na domu Maribor: »Skrb za zdravje posameznika je temeljna vrednota, ki je vključena v naše vsakdanje delo. Zavedajoč se, da je nasilje prisotno, da ima več obrazov in da se na tak ali drugačen soočamo z njim, smo v iskreni želji po zaščiti posameznika uvedli pravilo ničelne stopnje tolerance do nasilja.

Na splošno pri našem delu opažamo, da je epidemija dodatno prispevala k obremenjenosti, stresu in porastu ravnanj, ki imajo lahko znake nasilja. O številkah je težko govoriti, o zaznanih oblikah lažje. Zanemarjanje, neupoštevanje želja in prisila v neželeno ravnanje, ekonomska odvisnost, verbalno obtoževanje in zmerjanje, modrice po telesu. Ugotavljamo, da imajo starostniki izjemno visoko stopnjo tolerance do ravnanj, ki imajo znake nasilja, posebej če so »storilci« svojci. Da zaradi nemoči, ki je posledica odvisnosti od pomoči druge osebe, molčijo in trpijo. Niso redke prikrite solze, za katerimi se skrivata strah in upanje, da se bo vse kmalu končalo. Zaprte oči ne vidijo zla. Zato jih moramo kot odgovorna družba na široko odpreti.«