Milanović mobiliziral ne samo volivce SDP, ampak tudi volivce HDZ

Čez tri tedne bodo na Hrvaškem potekale parlamentarne volitve. Čeprav se bo uradna predvolilna kampanja začela šele naslednji teden, neuradno poteka že nekaj časa.

Po burnih dnevih, ki so sledili razpisu volitev in napovedi Milanovića, da bo kandidat za premierja največje opozicijske stranke SDP, so se razmere nekoliko umirile, nove javnomnenjske ankete pa so pokazale rast podpore tako vladajoči stranki HDZ kot SDP.

Po anketi agencije Ipsos, ki jo je v ponedeljek objavila hrvaška televizija Nova TV, je na prvem mestu še vedno HDZ z 29,8 odstotka podpore, kar je za dobra 2,5 odstotka več kot v začetku prejšnjega tedna. Na drugem mestu je SDP z 19,4-odstotno podporo, kar je za okoli tri odstotke manj kot sredi marca, a še vedno nekaj odstotkov več kot februarja.

Milanović je z vključitvijo v volitve po mnenju političnih analitikov mobiliziral ne samo volivce SDP, ampak tudi volivce HDZ.

"Desno volilno telo je v strahu pred Milanovićem strnilo vrste, tako kot so se k SDP vrnili levi volivci," je za STA poudarila notranjepolitična novinarka hrvaškega časnika Večernji list Petra Maretić Žonja. K SDP so se po njeni oceni vrnili volivci, ki jih je stranka izgubila, ker niso bili zadovoljni z dosedanjim načinom vodenja stranke, k HDZ pa se po drugi strani vrača del desnega volilnega telesa, ki ga je mobiliziral prihod Milanovića.

"Gremo proti dvema močnima strankama, vse druge pa bodo utrpele izgube, samo vprašanje, kolikšne," meni notranjepolitična novinarka, medtem ko profesor z zagrebške fakultete za politične znanosti Božo Skoko ocenjuje, da bodo največje izgube imele manjše stranke in tiste, ki si ne bodo izborile lastne identitete.

Oba sogovornika največje izgube trenutno napovedujeta zeleno-levi stranki Zmoremo!, ki je poskušala postati vodilna stranka na levici. "Zagotovo bi dobili več glasov, če se ne bi vključil Milanović," je prepričana Maretić Žonja, ki obenem meni, da bo stranki uspelo privabiti del izrazito levih volivcev, nezadovoljnih z Milanovićem.

SDP ima po njeni oceni sicer večji potencial koalicijskega sodelovanja kot HDZ. Stranka je sklenila koalicijski sporazum s petimi manjšimi, a regionalno močnimi strankami, na koalicijo s stranko SDP pa so po volitvah pripravljeni tudi v stranki Zmoremo!, kjer hkrati zavračajo sodelovanje s HDZ.

Ker je Milanović z levimi strankami nostalgično povezan karierno, z desnimi strankami pa je vzpostavil dober odnos prek svojih desnih nazorov kot predsednik republike, se je na začetku zdelo, da mu bo uspelo sestaviti široko koalicijo od levice do desnice, a so štiri levo-liberalne stranke iz sprva desetčlanske koalicije SDP izstopile.

Ključno vprašanje po mnenju Skoka zato zdaj ostaja, komu se bosta po volitvah pridružili desni stranki Most in Domovinsko gibanje. "Svetovnonazorsko sta bližje HDZ, vendar imata skupne negativne izkušnje s poskusi dosedanjega sodelovanja. Če bi stopili v koalicijo z SDP, pa se bojim, da bi takšna koalicija hitro razpadla zaradi velikih razlik v vrednotah, ki jih zastopajo," pravi.

Tokratna predvolilna kampanja je po njegovih besedah vsekakor zelo personalizirana, saj se volivci delijo na privržence aktualnega predsednika vlade in stranke HDZ Andreja Plenkovića in Milanovića. Dodaja tudi, da ni mogoče govoriti o delitvi na levo in desno možnost, saj da so sporočila in stališča Milanovića bolj desna kot leva, medtem ko Maretić Žonja navaja, da imata SDP in HDZ tudi zelo podoben gospodarski program.

Program bo na tokratnih volitvah po mnenju obeh ostal v ozadju. "Z levice večinoma slišimo sporočila o pomembnosti rušenja HDZ in Plenkovića, ne vidimo pa, kaj bi lahko ponudili boljšega in s katerimi kadri. Večinoma namreč vidimo stare, iztrošene obraze, ki so že imeli priložnost pokazati, kaj znajo, HDZ pa vztraja pri dosedanjih uspehih in dosežkih," pojasnjuje Skoko.

Podobno opozarja Maretić Žonja. "Plenković se hvali z doseženimi rezultati, kot so vstop Hrvaške v schengen, izgradnja Pelješkega mostu in črpanje sredstev iz evropskih skladov. Sporočilo Milanovića pa je, da je HDZ skorumpiran, da so v času vladanja zamenjali 30 ministrov ter da so zasužnjili vse državne institucije in da je potrebna sprememba," pojasnjuje.

Stranki HDZ so korupcijske afere, sporna imenovanja in menjave ministrov po njeni oceni sicer škodili, a ne toliko, kot bi ji morali, Skoko pa meni, da so ji škodili, ker jih je opozicija dobro izkoristila.

Kampanja SDP po besedah Skoka sicer temelji na "simpatičnih parolah" in napovedih borbe proti korupciji, o ostalih temah pa hrvaška javnost za zdaj ve premalo.

"Če bosta SDP in Milanović pretiravala v svojem rušilnem pohodu proti državnim institucijam, širjenju strahu in očrnitvi vsega, kar je bilo strojeno v prejšnjem mandatu, bi to zagotovo lahko ziritiralo neodločene volivce. HDZ pa ne more vztrajati samo pri uspehih in dobrih statistikah. Moral bo vnesti več emocij in pokazati, da sprememba ni dobra samo zaradi spremembe," pojasnjuje.

Z njim se strinja novinarka Večernjega lista. "SDP je dobil zamah z Milanovićem, ki pa ga bo težko vzdrževal samo na njegovi objavi kandidature za premierja. Če Milanović pred volitvami ne bo odstopil s položaja predsednika, pa obstaja tudi nevarnost, da bo SDP začel izgubljati del volilnega telesa, ki se ne strinja z njegovim vedenjem," pojasnjuje.

Ustavno sodišče je kmalu po napovedi Milanovićeve kandidature opozorilo, da kot predsednik republike ne sme kandidirati na parlamentarnih volitvah oziroma mora, če želi sodelovati v volilni kampanji, odstopiti s položaja, a Milanović tega še vedno ni storil.

Da bi Milanovićevo nespoštovanje ustavnega sodišča lahko začelo motiti volivce, potrjuje tudi zadnja javnomnenjska anketa. Medtem ko si je Milanovića na položaju predsednika vlade po Ipsosovi anketi iz sredine meseca želelo 32 odstotkov vprašanih, Plenkovića pa 30 odstotkov, je nova javnomnenjska raziskava Ipsosa pokazala, da si Milanovića za premierja želi le še 23,5 odstotka vprašanih, Plenkovića pa 31,7 odstotka.

Da bo Milanović moral spremeniti svoj pristop, opozarjata oba sogovornika, a nihče izmed njiju ne more predvideti njegovih naslednjih potez.

"Težko je napovedovati, kaj lahko pričakujemo v prihodnjih dneh, ker Milanović zagotovo pripravlja še eno presenečenje," pravi Skoko, Maretić Žonja pa poudarja, da gre za popolnoma nepričakovano, novo situacijo, kjer je težko predvideti dogajanje. "Poleg tega imamo Milanovića, ki je sam po sebi nepredvidljiv, in nihče ne ve, kaj bo storil, ker je samosvoj," dodaja.

V naslednjih tednih je tako po besedah obeh mogoče kar koli, zagotovo pa gre pričakovati zelo ostro in umazano kampanjo, ki bo takšna ostala do konca.