Malo več kot pet mesecev po krvavem strelskem pohodu na osnovni šoli Vladislava Ribnikarja v prestižni beograjski soseski Vračar, v katerem je trinajstletni Kosta K. pobil devet sošolcev in varnostnika, nekaj pa jih ranil, so na beograjskem tožilstvu vložili obtožnico proti njegovemu očetu Vladimiru Kecmanoviću, po poklicu zdravniku, poroča srbski Blic. V obtožnici, dolgi 267 strani, mu očitajo povzročitev splošne nevarnosti oziroma ogrožanje javne varnosti, saj je sina na strelišču učil streljati, obenem pa je orožje, za katerega je sicer imel dovoljenje, v sefu shranil tako, da je sin imel dostop do njega. Morilčev oče je v priporu že vse od tistega usodnega 3. maja, ko je sin v šolo zakorakal z njegovima pištolama in začel streljati. Masaker naj bi skrbno načrtoval kak mesec dni.
Obtožili tudi mamo
Po navedbah vodje beograjskega tožilstva Nenada Stefanovića je strelno orožje namesto v kovinskem kovčku hranil v dveh plastičnih prenosnih, ki ju je imel v nahrbtniku. »Orožje ni bilo primerno zavarovano, s čimer je otroku omogočil dostop do dveh pištol, pred tem pa ga še uril v streljanju,« je bil jasen vodja tožilstva. Streljala sta v silhuete ljudi.
Obtožnico so vložili tudi zoper strelčevo mamo in sicer zaradi nedovoljenega nošenja in posedovanja orožja. Sledi njenega DNK so namreč odkrili na enem od tulcev v kabinetu. Tožilstvo je zanjo predlagalo dve leti in pol kazni.
Stefanović je povedal še, da so na tožilstvu vložili obtožnice še proti predsedniku strelskega kluba Partizan, ki je lažno pričal, da na strelišču nikoli ni videl Koste, le enkrat na kameri, ko pa da ga je nagnal domov. Preiskava je pokazala, da je lagal. Tožilstvo je zanj predlagalo triletno zaporno kazen. Vložili so še obtožnico zoper Nemanje M., prav tako iz strelskega kluba, a več informacij o tem niso dali.
Potrdil očetovo zgodbo
Glede očetove vloge pri njegovem zločinu so sredi julija zaslišali tudi trinajstletnega Kosto in sicer v prostorih klinike za nevrologijo in psihiatrijo za otroke in mladino, v kateri je nastanjen vse od množičnega streljanja dalje. Fant je bil ključna priča v postopku zoper očeta. Na več kot štiri ure trajajočem zaslišanju so mu postavili različna vprašanja – ali ga je oče maltretiral, kakšni so bili odnosi v družini, ali ga je oče vozil na strelišča in ga učil streljati, pa tudi, ali mu je dal kodo za sef, v katerem je hranil devetmilimetrsko pištolo s tremi nabojniki in malokalibrsko pištolo, s katerima je deček na šoli sejal smrt.
»Do orožja nisem prišel tako zelo enostavno, zelo sem se moral potruditi. Sef je bil visoko, skoraj čisto pod stropom predsobe, moral pa sem se dokopati tudi do šifre,« je po navedbah virov srbskega Blica takrat pojasnil trinajstletnik. »Ko ga je oče enkrat odklepal, sem videl, da je not vpisal 637,« pa je razložil, kako je prišel do orožja. Fant je bolj ali manj potrdil navedbe očeta, ki zanika krivdo, na zaslišanju pa je vztrajal, da je za prvi stik z orožjem poskrbel inštruktor streljanja, ne oče. Ni znal povedati, kdo je, ga je pa opisal. Potrdil je, da ima oče rad orožje in da ga je večkrat vzel v seboj v strelski klub, kjer sta vadila streljanje, pa čeprav pri teh letih otrok sploh ne bi smel biti tam. Pištoli je Kosta iz sefa vzel že dva dni prej, prvega maja. Molotovke, ki jih je nesel s seboj v šolo, je naredil sam v domači kopalnici. Etanol je kupil v lekarni in z njim napolnil steklenice, za improvizirano sežigalno vrvico pa uporabil svojo majico.
Ni kazensko odgovoren
Čeravno se je na smrtonosni napad pripravljal dlje časa, je dokončno odločitev sprejel šele na jutro prelivanja krvi. Tako je najstnik vsaj povedal. V šolo je odnesel več deset nabojev. Na dvorišču je srečal varnostnika, za trenutek pomislil, da bi opustil načrt, da bi poklical mamo in šel domov, a je vseeno začel streljati. Varnostnik je bil njegova prva žrtev. Sledilo je še devet drugih, nekaj jih je postrelil na hodniku, nekaj v učilnici. Po navedbah kriminalistov je imel poimenski seznam tarč, sam pa je kasneje dejal, da se dogajanja s hodnika spominja, kar se je dogajalo v učilnici, pa ne. Tam naj ne bi nikogar prepoznal. Po streljanju je sam poklical policijo. Baje zato, ker naj bi ga bilo strah, da bo kdo ustrelil njega. Večer prej na spletu preveril, kakšna kazen ga čaka za množični poboj. Ker je takrat štel šele trinajst let, za dejanje ni kazensko odgovoren.
Kosta vse do danes ni pojasnil, zakaj je tistega dne do zob oborožen stopil v šolo in začel streljati. V prvih tednih po streljanju ni kazal niti kančka obžalovanja ali sočutja, v bolnišnici je samo spraševal, kdaj bo lahko šel domov. »Nič ga ne zanima, niti to ne, kje so starši in ali jih lahko vidi. Zanima ga le, kdaj ga bodo izpustili in kakšni so odzivi na njegovo dejanje,« so maja pisali na Blicu. Zanimalo ga je še, ali se o njem govori in ali je »popularen«. Sicer so ga takrat opisovali kot hladnega in odmaknjenega. Nekaj mesecev kasneje je obrnil ploščo. »Žal mi je. Kesam se. Če bi lahko zavrtel čas nazaj, tega ne bi storil,« so poročali srbski mediji in dodali, da fotografij sošolcev, ki jih je ustrelil, ni hotel niti ošvrkniti. Razlog? Fotografije so ga spravljale v nelagodje.
Preberite še: Trinajstletnika na podstrešju domače hiše ubil sošolec