Pokljuški junak zdaj na tekmo iz domače hiše

Jakov Fak, zmagovalec četrtkove 15-kilometrske tekme biatloncev na Pokljuki, se na tej gorenjski planoti počuti domače. Tu najpogosteje trenira, veseli se tudi sleherne tekme na domačem snegu. Ta četrtkova pa mu bo ostala v posebnem spominu, saj se je devetič doslej v svetovnem pokalu veselil zmage. Pred njim pa je zdaj že izziv sobotnega skupinskega starta, ta se bo začel ob 15.45. Pred tem, ob 13.35, bo ženska tekma s skupinskim startom.

Jakov, za vas so tekme na Pokljuki vedno posebne, kako neučakani ste bili glede zmage, sicer vaše druge doslej na domačem prizorišču svetovnega pokala?

»Ohranjal sem izjemno željo, da otroci vidijo, kako je to, ko oče zmaga. S časom jim bo to lep spomin. V nedeljo bo moj zadnji nastop v svetovnem pokalu na Pokljuki. V naslednji sezoni naše domače tekme ni v koledarju. In tudi če bom nadaljeval športno pot, bo to le za eno leto.«

Torej vas lahko pričakujemo na startu le še v olimpijski sezoni 2025/26?

»Bomo videli po koncu te zime. Treba se bo zbrati, to ni preprosto, olimpijska sezona je še zahtevnejša kot običajna, zato bom moral o vsem skupaj temeljito premisliti.«

Pa je za vas olajševalna okoliščina, da bo biatlon naslednje leto na OI v vam tako dobro znani Anterselvi, ne pa tako kot nazadnje na Kitajskem, v Južni Koreji ali Rusiji?

»Zagotovo je to zame lažje. Sicer bodo te olimpijske igre posebne, saj ne bomo vsi v eni olimpijski vasi, temveč razporejeni po vsej severni Italiji. Toda glede prizorišča in prog mi je znano in zaradi tega je to bolje kot na prizoriščih iger zadnjega desetletja. Pomladi bom videl, kako se bom odločil.«

Zanimivo pa je, da se na tekmo do Pokljuke pripeljete iz domače hiše v Lescah, nekoč ste bivali v hotelu tik ob stadionu?

»Res je, to je prva zmaga iz doline, tista prejšnja je bila iz hotela (smeh). Otrokom sem obljubil, da bom doma. In ko imaš doma družino, se navadiš na takšen ritem in tako dobro deluješ. Včasih je to zahtevno, toda če smiselno razporediš čas, ni težav. Seveda gre ob tem velika zahvala moji soprogi, večino reči doma ona nosi na svojem hrbtu, da jaz lahko tekmujem.«

Zdaj sledi v soboto tekma s skupinskim startom?

»To je tako, če zmagaš v četrtek, potem se ne moreš izogniti pričakovanju zmage tudi v soboto. Toda na startni črti je veliko fantov, ki si želijo zmagati. In tudi jaz sem seveda eden od teh. Vrh je zgoščen, predvsem v tej disciplini je vedno napeto, saj nastopi le 30 najboljših. Pomembne pa so še druge okoliščine, seveda tudi priprava in izbira smuči. Velike biatlonske nacije so v tem primeru v prednosti. Če Norvežani zadenejo s smučmi, sem brez možnosti. Obenem pa občudujem fante iz našega servisa, ki opravljajo izjemno delo. Pa imajo krepko manjši proračun in nimajo dostopa do vsega, kar imajo tisti največji. In če se oni tako borijo, se moramo tudi mi.«