NA KOŽO

Kolumna Mateja Lahovnika: Vidni prispevki za nevidne storitve

Nihče ni pripravljen plačevati zgolj obljube, da bo nekaj dobil, če obstaja velika verjetnost, da te storitve ne bo.
Fotografija: Matej Lahovnik, slovenski politik, pedagog, publicist in ekonomist. FOTO: Leon Vidic/delo
Odpri galerijo
Matej Lahovnik, slovenski politik, pedagog, publicist in ekonomist. FOTO: Leon Vidic/delo

Sredi leta se bodo pokojnine in plače znižale za 1 odstotek, ker bomo dolžni plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, čeprav še ni jasno, ali bo dolgotrajna oskrba res vsem, ki jo potrebujejo, tudi zagotovljena. S tovrstnimi prispevki imamo veliko slabih izkušenj. Mnogi na primer plačujejo vrsto let visok zdravstveni prispevek, ko potrebujejo ortopeda, pa morajo zaradi dolgih čakalnih dob poseg opraviti pri zasebniku, kar plačajo iz svojega žepa. Zato gospodarska združenja predlagajo odlog plačevanja novega prispevka vsaj za eno leto, dokler se ne zagotovi učinkovito izvajanje storitev, ki jih bomo s tem novim prispevkom plačevali.

Nihče ni pripravljen plačevati zgolj obljube, da bo nekaj dobil, če obstaja velika verjetnost, da te storitve ne bo. Zato tudi ne gre kriviti tistih, ki želijo, preden nekaj plačajo, vedeti, ali bodo tisto, kar plačujejo, tudi dobili, ampak je odgovorno ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ni pravočasno vzpostavilo potrebnih pogojev za učinkovito dolgotrajno oskrbo prebivalstva. Največji problem je pomanjkanje ustreznih kadrov in kakovost te storitve, saj je že pri tako imenovanih družinskih pomočnikih prihajalo do zlorab, o katerih so poročali tudi mediji.

Kadrovske stiske niso rešili niti z reformo plač v javnem sektorju, saj so se najbolj deficitarnim poklicem, ki delujejo prav na področju zdravstvene nege in oskrbe, plače zvišale bistveno manj kot na primer tistim, ki sploh niso deficitarni, na primer funkcionarjem.

Enostavno je uvajati višje davke in prispevke, pri tem pa tistim, ki jih plačujejo, ne zagotoviti ustrezne storitve. Tudi v Skandinaviji so davki in prispevki visoki, ampak tisti, ki jih plačujejo, v zameno dobijo ustrezno storitev in jim ni treba zdravstvenih storitev, ko jih potrebujejo, še enkrat plačevati iz svojega žepa. Na ministrstvu za solidarno prihodnost je zaposlenih kar 97 ljudi, 75 jih ima dovoljenje za delo od doma in pravo vprašanje je, kaj vsi ti uradniki počnejo, saj je na področju dolgotrajne oskrbe še vedno več vprašanj kot odgovorov.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij