Četrtek, 25. 4. 2024, 18.21
1 teden, 3 dni
Rusija ima v Belorusiji več deset kosov jedrskega orožja, trdi Lukašenko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,22
Belorusija je februarja 2022 ruskim silam omogočila, da so kopensko ofenzivo sprožile tudi z njenega ozemlja, zaradi česar je EU proti oblastem v Minsku uvedla nove sankcije. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko zatrjuje, da beloruska opozicija načrtuje zavzetje enega od okrožij na zahodu Belorusije, in zahteva podporo Natovih enot. Svoje obtožbe ni podkrepil z dokazi, opozicija pa je te izjave zavrnila kot absurdne.
Belorusija se sooča z resnimi notranjimi in zunanjimi grožnjami, zaradi katerih je morala spremeniti svojo varnostno držo in Rusiji dovoliti namestitev več deset kosov taktičnega jedrskega orožja na svojem ozemlju, je danes izjavil predsednik Belorusije Aleksander Lukašenko. Kot največjo grožnjo varnosti države je izpostavil konflikt v Ukrajini.
Lukašenko je med govorom v t. i. vsebeloruski ljudski skupščini, ki združuje izvoljene in neizvoljene predstavnike beloruske družbe, kot največjo grožnjo varnosti države izpostavil vojno v Ukrajini in Zahod ponovno obtožil, da poskuša Minsk potegniti v konflikt. V luči tega je potrdil, da je na beloruskem ozemlju nameščenih več deset kosov ruskega taktičnega jedrskega orožja, poročajo tuje tiskovne agencije.
Belorusija je februarja 2022 ruskim silam omogočila, da so kopensko ofenzivo sprožile tudi z njenega ozemlja, zaradi česar je EU proti oblastem v Minsku uvedla nove sankcije.
Svari pred apokalipso in poziva k pogovorom
Lukašenko je posvaril pred apokalipso, če bi Rusija kot povračilni ukrep za dejanja Zahoda uporabila jedrsko orožje. "Ena neprevidna beseda, ena poteza bi lahko povzročila oborožen spopad, ki bi vodil do uporabe jedrskega orožja," je dejal.
Prepričan je, da se ruske sile z zasedenih ukrajinskih regij ne bodo umaknile in da je napočil čas za pogovore. "Če želi Ukrajina preživeti kot država, se morata Moskva in Zahod dogovoriti o remiju," je dodal, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nevarnost preži od vsepovsod
Hkrati je zatrdil, da beloruska opozicija načrtuje zavzetje enega od okrožij na zahodu Belorusije, in zahteva podporo Natovih enot. Svoje obtožbe ni podkrepil z dokazi, opozicija pa je te izjave zavrnila kot absurdne.
Vodja beloruske varnostne službe Ivan Tertel je medtem na istem srečanju povedal, da so njegovi agenti preprečili napade na prestolnico Minsk z droni, ki naj bi jih izstrelili iz Litve. V Vilni so obtožbe že zanikali, navaja portal tiskovne agencije Reuters.
Ruski predsednik Vladimir Putin je marca lani napovedal, da bo Rusija namestila jedrsko orožje na ozemlju svoje zaveznice in nekdanje sovjetske republike Belorusije. To potezo je utemeljil z navedbo, da ZDA že leta hranijo jedrsko orožje v Evropi, tudi v Nemčiji.
Beloruske oblasti so takrat trdile, da so jih v odločitev o namestitvi ruskega taktičnega jedrskega orožja na svojem ozemlju prisilile ZDA in njene zaveznice. Pri tem so vztrajale, da namestitev orožja ne krši nobenih mednarodnih konvencij ter da vojaško sodelovanje med Minskom in Moskvo poteka strogo v skladu z mednarodnim pravom.
