'Nihče ni pristaš tega, da delamo do smrti'

"Treba je poudariti, da gre za izhodišča, to ni vladni predlog, pogajanja o vsebini se še niso začela," je bila v oddaji 24UR Zvečer jasna Lidija Jerkič z Zveze svobodnih sindikatov. Kot je nadaljevala, pričakujejo, da bo pogajalska skupina z delom začela ta mesec in da je še leto in pol časa, ko je mogoče pokojninsko reformo ter različne poglede, želje in možnosti uskladiti. 

Poudarila je, da je v Sloveniji 65 let ena od zakonskih opredelitev, torej skrajna meja za upokojitev tistih, ki ne izpolnjujejo 40 let delovne dobe. V izhodiščih pa je, je opozorila, jasno napisano, da 40 let ostaja. "V sedanji situaciji se ne upokojujemo pri 65 letih, vendar povprečno pri 62 letih. 67 let se v izhodiščih predvideva kot ena od možnosti, vezana na večji odmerni odstotek in je predvidena za tiste, ki ne izpolnijo polne pokojninske dobe," je pojasnila.

Tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, ki je bil prav tako gost v oddaji, Igor Feketija se je strinjal, da gre predvsem za izhodišča. "Nič ni dokončno dogovorjeno, moramo pa se zavedati, da se bo število starejših od 65 let v naslednjih 25 letih podvojilo z 20 odstotkov na 30," je opozoril. Kot je poudaril, je treba pripraviti pokojninsko blagajno na ta demografski prehod, na drugi strani pa poskrbeti za blaginjo tistih, ki pokojnino prejemajo.

Nihče ni pristaš tega, da delamo do smrti, je poudarila Jerkičeva, vendar imamo tudi različne skupine ljudi. Kot je pojasnila, se generacija, ki se upokojuje zdaj, upokojuje z 42 leti zavarovalne dobe pri 60 letih. To so sicer predvsem tisti, ki so z delom začeli zgodaj. "Tisti, ki se bodo upokojevali leta 2035, ko bo reforma začela v polnosti veljati, so vstopili v trg dela nekje pri 30 letih," je bila jasna. Tisto, kar pa je pomembno, je poudarila, so odmerni odstotki. Cilja se namreč, da ima reforma učinek v večjih pokojninah in višjih odmernih postopkih. "V sindikatu pozdravljajo tudi reformo invalidskega zavarovanja, saj so invalidi izjemno šibki v svojem položaju," je še dodala. Sindikati so še zahtevali, je pojasnila, da še preden se lotijo "prekladanja številk" dobijo prognozo, kaj to pomeni za upokojevanje v naslednjih desetih letih.

Kritike na novo pokojninsko reformo

Višjemu starostnemu upokojevanju pa nasprotujejo mnogi, med drugimi tudi v sindikatu Mladi Plus, kjer so nedavno zapisali, da verjamejo, da si vsi ljudje na stara leta zaslužimo priti do upokojitve, da še imamo kaj od tega obdobja, ne pa da pridemo v upokojitev samo še umreti. 

Feketija je poudaril, da je zato pri pokojninski reformi še toliko bolj pomemben kup ukrepov, s katerimi spodbujajo daljšo aktivnost, vsaj tistim, ki še lahko delajo. "Upoštevamo, da 30 odstotkov še vedno opravlja fizično delo, ti seveda ne bodo mogli delati do 67. leta, to nam je jasno," je dejal Feketija. Vendar, je pojasnil, imajo tudi ukrepe, kot je prilagajanje delovnih mest, dogovor z delodajalcem, sistem nižje obremenitve, prevzemanje vloge mentorstva in druge. "Gre za neke mehkejše ukrepe, da na človeški način, pri tistih, ki lahko, spodbudimo daljše delo." V tem starostnem kontingentu, je poudaril, namreč v povprečju zaostajamo za Evropsko unijo glede delovne aktivnosti, pri nas namreč od 60 do 65 leta dela dobrih 30 odstotkov, v Evropski uniji pa polovica.

Kar se tiče dviga pokojnim, pa je pojasnil Feketija, gre za zakon, ki določa uskladitev pokojnin vsako leto, usklajujejo se glede na rast plač in rast cen življenjskih potrebščin. Glede na napovedi Umarja, bi dobili rezultat, da se bodo pokojnine uskladile za 8,2 odstotka, je dodal. "Tu ne gre za nobeno odločitev politika, gre za zakonsko formulo, ki jo je treba upoštevati. To bo znano 15. februarja, ko SURS objavi uradne številke," je sklenil. 

Se največji infrastrukturni projekt v državi, dobro milijardo težak drugi tir, gradi na plečih izkoriščenih delavcev?

Beseda je stekla tudi o sumu izkoriščanja turških delavcev, ki delajo na projektu gradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper. Jerkičeva je poudarila, da skoraj vsako leto srečamo te zgodbe, gre za tuje delavce, ki imajo težave z okoljem, jezikom in državnim pravom, oddaljeni so od družine. "Tisti, ki je dolžen opravljati nadzor v imenu države, je inšpekcija za delo in ni prav, da je to prepuščeno civilnim družbam in da ima zato Slovenija sloves države, ki izkorišča tuje delavce," je opozorila.

Feketija je poudaril, da je inšpektorat za delo sicer res organ v njihovi sestavi, vendar deluje neodvisno od njih. "Največ kršitev se nanaša na delovni čas," je pojasnil. Gre tudi za oviranje inšpekcijskih postopkov, kar pomeni, da delodajalec v veliko primerih ni želel podati evidenc. Zdaj imajo pa težave pri nadzoru, ker so v zakonu o evidencah preohlapni pogoji. "Inšpektorat mora ravnati pravilno, metodično in upoštevati dano zakonodajo," je sklenil Feketija.