Kako slovenska podjetja z inovacijami v različnih sektorjih, od biotehnologije do energetike, prispevajo k doseganju ambicioznih ciljev trajnostnega razvoja? Kakšni so dosežki Slovenije pri zmanjševanju ogljičnega odtisa in prehodu na obnovljive vire energije? Kako umetna inteligenca spreminja delovne procese, izboljšuje kakovost življenja in celo prispeva k podaljšanju življenjske dobe? Te teme smo raziskovali na konferenci RAST, katere osrednje vprašanje je letos bilo, kaj moramo storiti, da zakorakamo na pot slovenskih šampionov.
Na dogodku so govorci v ospredje postavili tudi pomen standardov. »Standardi prinašajo pomembne koristi, saj z uvedbo enotnega standarda konkurenca med različnimi tehničnimi rešitvami izgine. Vsi tekmovalci se usmerijo v izboljšave znotraj enega sistema, kar povečuje ugodnosti za porabnike. Hkrati standardi omogočajo, da so naprave različnih proizvajalcev med seboj združljive, kar olajša njihovo uporabo in širitev na trgu,« je povedala Saša Sodja, odvetnica v podjetju CMS.
Kje je Slovenija na poti k zmanjšanju ogljičnega odtisa
Slovenija deluje na tradicionalno konservativnem energetskem področju, vendar je zavezana prehodu k obnovljivim virom energije in postopni opustitvi fosilnih goriv. Čeprav je ta pot dolga, smo letos dosegli pomemben mejnik – 25 odstotkov energije iz obnovljivih virov. S tem smo dosegli cilj, ki je bil predviden za leto 2020, in prvič nismo plačali kazni za nedoseganje okoljskih ciljev, je povedal Marko Topič, dekan na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Prilagajanje novim okoljskim zahtevam je pomembno tudi pri vojaških zmogljivostih, razlaga polkovnik Robert Šipec, načelnik sektorja za energetsko učinkovitost in zeleni prehod na ministrstvu za obrambo. »Prihaja do premika pri premestljivih bazah, ki vključujejo infrastrukturo, ki večinoma še deluje na dizelske agregate. V prihodnosti bo pomembno zmanjševanje odvisnosti vojaških baz od fosilnih goriv z večjo uporabo lokalno proizvedene energije in obnovljivih virov. Če ne bomo sodelovali z drugimi državami, bomo ostali pri uporabi dizla, kar pomeni, da cilja ogljične nevtralnosti ne bomo dosegli,« poudarja.
Da bi Slovenija dosegla ogljično nevtralnost v sektorju obrambe, je bistvena natančna analiza dejavnosti in njihovega vpliva na izpuste. Mitja Mori, izredni profesor na fakulteti za strojništvo, razlaga, kako so se lotili izračuna ogljičnega odtisa na ministrstvu za obrambo za obdobje od 2018 do 2022. Poudaril je, da je bil končni cilj postopka implementacija digitalnega orodja, ki bo omogočilo pridobivanje podatkov o nefinančnih kazalnikih ter bo v prihodnosti pomembno vplivalo na naložbe in pozicioniranje glede na usmeritve Evropske unije.
Dobre prakse podjetij
V današnjem svetu postajajo trajnostne in okoljsko odgovorne prakse ključni del uspešnih podjetniških strategij. Številna podjetja sprejemajo inovativne pristope za zmanjšanje ogljičnega odtisa, med njimi je podjetje Danfoss Trata, kjer so se zavezali zmanjšanju ogljičnega odtisa med drugim skozi optimizacijo ogrevanja stavb, razlaga Saška Rihtaršič, podpredsednica področja daljinskega ogrevanja, generalna direktorica, Danfoss Trata. Poudarja še, da mora strategija razogljičenja temeljiti tudi na finančni dostopnosti, sicer so takšni cilji nerealistični. O stroških zelenega prehoda govori tudi Igor Steiner, vodja energetike in okolja v podjetju Inea: »Zavedati se moramo, kakšne finančne posledice prinaša zeleni prehod na kratek rok. Čeprav govorimo o tem prehodu, nismo pripravljeni prevzeti stroškov, ki jih prinaša. Recimo nova omrežnina, ki je bila uvedena, podjetjem zvišuje stroške, kar negativno vpliva na konkurenčnost, vendar so takšni stroški nujni za uspešen zeleni prehod.«
Trajnostni želijo biti tudi v podjetju PlanetCare, kjer se osredotočajo na reševanje problema mikroplastike, ki se sprošča pri pranju sintetičnih oblačil. Razvili so filter za pralne stroje, ki lovi mikroplastične delce, preden ti zaidejo v odtok in s tem v okolje, opisuje Mojca Zupan, direktorica in ustanoviteljica podjetja PlanetCare, ter opozarja, da so mikrodelce že našli tudi v človeških možganih.
Tadej Čertov, soustanovitelj podjetja BeeSaver, je na dogodku predstavil projekt, ki s sodobno tehnologijo, senzorji, ki delujejo na sončno energijio, spremlja zdravje čebeljih družin. Njihov inteligentni panj meri težo in temperaturo, kar omogoča čebelarjem, da na daljavo spremljajo stanje čebel in načrtujejo čebelarske aktivnosti, kot je točenje medu.
Umetna inteligenca in napredne tehnologije za prihodnost industrije
Mnoga podjetja v Sloveniji že aktivno razvijajo nove tehnologije in povečujejo konkurenčnost s pomočjo umetne inteligence. Takšen primer je podjetje Labena pod vodstvom Boštjana Čeha, ki je razvilo napredno tehnologijo za natančno analizo bolezni na celični ravni, in sicer na podlagi prostorske transkriptomike pri analizi celic v tkivu. To jim omogoča hitrejšo diagnozo in boljše razumevanje bolezni, s tem pa tehnologija prispeva k pospeševanju razvoja zdravil. Od drugih evropskih inštitutov se razlikujejo v tem, da imajo lastne standardizirane postopke.
Ob govoru o krepitvi konkurenčnosti Slovenije se je Janez Savšek, vodja službe tehnologije in konstrukcije v podjetju Herz, dotaknil pomembne težave: slovenski dobavitelji so v primerjavi z evropskimi in svetovnimi manj konkurenčni po cenah, kar zavira napredek. Govoril je še o postopku uvajanja robotizacije proizvodnje v Herzu, s čimer želijo ustvariti taka delovna mesta, na katerih bodo delavci predvsem nadzirali delovne procese.
V podjetju NU pod vodstvom Eneja Kuščerja umetno inteligenco uporabljajo za napredni pristop k dolgoživosti in dobremu počutju. Njihova tehnologija s povezovanjem podatkov o genetiki, mikrobiomu, prehrani in življenjskem slogu omogoča ustvarjanje povsem prilagojenih zdravstvenih priporočil, do katerih uporabnik dostopa v aplikaciji. Cilj je zaznati morebitne okvare v telesu že pred pojavom bolezni, s čimer podaljšujejo obdobje zdravja in skrajšujejo čas, ki ga ljudje preživijo v bolezenskem stanju – ta v zahodnem svetu v povprečju traja kar 30 let.
V podjetju Chipolo uporabljajo umetno inteligenco za spodbujanje produktivnosti in kreativnosti zaposlenih, pravi Matic Kuselj, vodja prodaje. Med orodji, ki jih uporabljajo, so aplikacija Scribe, ki olajša uvajanje novih zaposlenih, ChatGPT za pomoč pri nalogah, kot je izboljšanje pisanja e-pošte, in Grammarly, ki skrbi za slovnično pravilnost. Poleg tega so razvili lastno orodje za avtomatizacijo vnosa podatkov za dodatno spodbujanje produktivnosti in zmanjšanje obsega napak.
Kako spremeniti slovensko znanje v svetovni standard?
Na okrogli mizi, posvečeni vprašanju, kako slovensko znanje lahko postane svetovni standard, so se zbrali voditelji podjetij in strokovnjaki, ki so razpravljali o nujnih korakih in prednostih, ki jih tak prehod prinaša.
Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domela, je poudaril, da podjetje ne stavi zgolj na avtomobilsko industrijo, temveč tudi na trg sesalnikov, priložnosti pa v duhu zelenega prehoda vidijo tudi v preusmeritvah na električni pogon pri motornih žagah in kosilnicah. »Eliktrifikacija je za nas, proizvajalce električnih motorjev, kot voda na mlin,« pravi in dodaja, da se Domel lahko pohvali s postavljanjem standardov za svoje izdelke, vključno z novimi dimenzijami sesalnikov in prezračevalno tehniko.
Jernej Zupančič, direktor podjetja Cleangrad, je opozoril na negotovost pri naložbah zaradi spreminjajočih se standardov, kar je izziv tudi v farmacevtski industriji. Poudaril je še pomen proaktivnega postavljanja standardov, ki po njegovem mnenju pogosto vodijo do dolgoročne stabilnosti in rasti podjetja, kljub vmesnim obdobjem negotovosti.
Miha Mermal iz BTC je dodal, da sta stalen razvoj podjetij in vztrajanje pri postavljenih strategijah bistvena za uspeh podjetij, še posebej v luči trajnostnih zahtev, ki jih nalaga Evropska unija. Poudaril je pomembnost vlaganja v trajnostne prakse in inovacije, ki lahko podjetju v prihodnosti prinašajo konkurenčno prednost.
Samo Zorc iz NLB je v ospredje postavil velik potencial umetne inteligence za razvoj v Sloveniji, kjer lahko s povezovanjem podjetij, ljudi in inovacij dosežemo pomembne premike. Po njegovem mnenju je umetna inteligenca, ki se hitro razvija, priložnost, ki jo čakamo že desetletja, hkrati pa prinaša izzive, ki jih je treba ustrezno obravnavati.
