Odgovor na vse pogumnejšo konkurenco

Tretja generacija Mercedesovega potovalnega kombija je na cestah že okroglo desetletje. V tem času je bil razred V deležen prenov, ki so v manjši ali večji meri poskrbele za nadaljevanje zgodbe. Ena obsežnejših se je zgodila letos, ko so bili pri Mercedesu prisiljeni omejiti vse bolj povzpetniške tekmece. Še posebej pri tistih kupcih, ki nimajo posebnih finančnih omejitev.

Legendarna AMG platišča tudi za kombi

Prav dosti oblikovne svobode oblikovalska ekipa pod vodstvom Roberta Lešnika niti ni imela. Za korenite spremembe bo potreben prehod na novo arhitekturo, toda navsezadnje – zakaj spreminjati nekaj tako brezčasnega, kot je Mercedesov kombi? Razred V z veliko masko hladilnika in prepoznavno črno barvo na cesti nikoli ni izstopal, a se je s svojo eleganco (kolikor jo kombi lahko premore) vedno jasno ločil od drugih.

Zunanja podoba razreda V ima nekaj novih barvnih odtenkov, čeprav na cestah prevadujeta črn in srebrn. S prenovo je drugačen tudi dizajn platišč. Osebno sem bil navdušen nad 19-palčnimi aluminijastimi platišči, ki so na las podobna legendarnim platiščem AMG monoblock I in II iz modelov SL500 SL600. Pravzaprav celoten paket Exclusive prav na prijeten način združuje nekaj klasičnih Mercedesovih dodatkov, ki so v zadnjih letih izginili iz ponudbe.

Tako je na pokrovu motorja zopet stoječa trikraka zvezda, za nekaj novodobnega pridiha pa poskrbi osvetljen rob maske hladilnika, ki je zdaj še nekoliko večja, ter žarometi Multibeam s po 84 individualno krmiljenimi LED-diodami. Že prenove osebnih modelov pri Mercedesih bistveno ne spreminjajo videza zadka, pri kombiju je možnost sprememb še toliko bolj omejena. Paket Style Plus prinaša malenkostno spremenjeno grafično podobo, retro napis Mercedes-Benz pod zadnjih brisalcem, del tega paketa pa je še praktično ločeno odpiranje zadnjega stekla.

Bistvo prenove je znotraj

Kot sem omenil, pride do največje razlike med razredom V in drugimi potniškimi kombiji takrat, ko kupec ni pretirano finančno omejen navzgor. V tem primeru razred V po prenovi blesti. Pravzaprav še nikoli ni nastal tak razkorak med njim in tekmeci. Proizvajalci se že nekaj časa trudijo zamaskirati izvirni greh družinskih in potniških kombijev – dejstvo, da slonijo na dostavnikih, namenjenih predvsem prevozu tovora. Vse se je pričelo z vgradnjo varnostno-asistenčnih sistemov, sledila je bolj kvalitetna potniška kabina, na koncu pa še opazno izboljšano potovalno udobje.

Razred V, vsaj s takšnim paketom opreme, kot ga je imelo testno vozilo, dokaj samozavestno zopet riše mejnik, ki ga morajo drugi loviti. Nekateri so se mu sicer v preteklih generacijah že precej približali, saj so se Mercedesovemu potniškemu kombiju leta že konkretno poznala. Ne le tehnološko, predvsem v notranjosti – nabor materialov, majhni osrednji zaslon, pomanjkanje priključkov USB, krajši seznam varnostno-asistenčnih sistemov in razmeroma skromna zvočna izolacija, kar je botrovalo hrupu v notranjosti ob avtocestnih hitrostih. Vse, kar jim očitam zdaj, so očitno vedeli tudi pri Mercedesu, ko so se lotili prenove.

Svetla notranjost za premijski značaj

Seveda se po drugi strani na svetli notranjosti še hitreje opazi vsako umazanijo. Črno oblazinjenje je sicer v tem primeru bistveno bolj hvaležno, še posebej, če se razred V uporablja za poslovne namene in prevoz potnikov. Za osebno rabo pa v tem primeru ne vidim težav. Nekdo, ki bo odštel več kot 100 tisoč evrov za takšen razred V, bo zanj tudi primerno skrbel, potnike opozoril na red in čistočo ali pa našel strokovnjake, ki bodo vozilo redno čistili in obnavljali.

Če pustim ob strani oblazinjenje, je razred V v prvi vrsti potreboval novo večopravilno enoto. K sreči arhitektura ne omogoča vgradnje najnovejšega sistema, kjer se povsem poslovijo fizična stikala. Pred voznikom je tako drsna ploščica, stikala za klimatsko napravo in še nekaj drugih stikal (za električno odpiranje drsnih vrat, zagon kamere, izbiro voznih profilov …). Digitalna zaslona sta zdaj združena v eno. Na desni je zaslon na dotik, ki je grafično in v smislu odzivnosti enak kot v osebnih Mercedesovih modelih. Nič drugače ni na levi, kjer so nameščeni digitalni merilniki. Imajo več možnosti pogleda in grafičnih podob. Meni so še vedno najljubši in nabolj pregledni klasični okrogli merilniki, kjer so na levi vrtljaji motorja in na desni hitrost vožnje. A jaz sem vse preveč “nazadnjaški” glede tega, Mercedes pa si želi, da imajo vozniki možnost izbire.

V osnovi je razred V opremljen s sedmimi sedeži. V drugi vrsti sta dva pomična in prilagodljiva sedeža, v tretji pa klop za tri osebe. Med posameznima sedežema je nameščena pomična mizica. Namesto slednje se kupec lahko odloči za dodaten sedež. Veseli pa, da je zdaj lahko dovolj USB-C priklopov v zadnji (tretji) vrsti in drugi vrsti za polnjenje pametnih naprav. Igranje s sedeži je ostalo nespremenjeno. Sedeža v drugi vrsti se odstranita hitro in preprosto ter sta razmeroma lahka. Z zadnjo klopjo je več dela in sta za odstranjevanje iz vozila potrebni dve osebi.

Končno s primerno zvočno zatesnjenostjo 

Nič novega pa ni pri motorni paleti. Testni razred V je poganjal preverjeni dvolitrski štirivaljni dizelski motor s 174 kilovati in kar 500 njutonmetri navora. Za prenos na vsa štiri kolesa skrbi 9-stopenjski samodejni menjalnik. Gre za daleč najboljšo pogonsko opcijo, ki poskrbi za vozniško suverenost v vseh pogojih. Še posebej na avtocesti je tako gnan in opremljen razred V izrazito prijeten za vožnjo. Na koncu niti povprečna poraba ni bila tako visoka, kot sem pričakoval. Ustavila se je pri 8,5 litra na 100 prevoženih kilometrov. Pa še nujen podatek, ki bo hitro razblinil dvome zakaj je bil testni razred V tako udoben: vgrajeno je imel zračno vzmetenje. Po mojem mnenju je to eden ključnih kosov dodatne opreme, ki v največji meri spremeni vozne lastnosti in pripomore k udobju potnikov. Predvsem pa je tako gnan in opremljen razred V prikaz tega, kaj vse Mercedes s prenovo ponuja. Še toliko bolj pa drži zapis z začetka testa – razlika med razredom V in drugimi potniškimi kombiji nastane takrat, ko kupec ni finančno omejen. Testni razred V300 d 4Matic Exclusive s kopico dodatne opreme stane 124 tisoč evrov. S tem zelo neposredno nagovarja poslovne uporabnike, na primer VIP prevoze, saj si res redke družine lahko privoščijo tovrsten nakup.

Besedili in fotografije: Gašper Pirman.