Slovenski Athletic Bilbao: Kako bi bilo videti moštvo, sestavljeno zgolj iz slovenskih nogometašev? Bi bilo konkurenčno v Evropi?

V zadnjem času se veliko govori o tem, da je v slovenskem klubskem nogometu preveč tujih nogometašev. Za naše klube je v mnogih primerih ceneje pripeljati kolikor toliko uveljavljenega tujca kot pa domačega igralca. Deloma je težava tudi v tem, da so trije finančno najmočnejši slovenski klubi, Celje, Maribor in Olimpija, v tuji lasti. In tuje lastnike seveda ne zanima razvoj in napredek slovenskega nogometa, tukaj so predvsem zaradi posla.

Po drugi strani pa se moramo vprašati, ali bi Olimpija in Celje v tej sezoni dosegla takšne uspehe v evropskih tekmovanjih, če bi bili njuni moštvi izključno ali vsaj pretežno sestavljeni iz slovenskih nogometašev. Kako kvalitetna bi bila ekipa, sestavljena zgolj iz slovenskih nogometašev, ki trenutno igrajo v slovenski prvi ligi?

Nosilci igre so pri vseh treh najbogatejših klubih v glavnem tujci. Olimpijo si težko predstavljamo brez Raula Florucza, Agustina Doffa, Alexa Tamma, Jorgeja Silve in podobnih za slovenske razmere zelo kvalitetnih nogometašev. Enako velja za Celje, kjer glavno breme nosijo Juanjo Nieto, Egor Prucev, Armandas Kučys in drugi legionarji. Pri Mariboru je po turškem prevzemu podobno. Zanašajo se na izkušnje in kvaliteto, ki jo prinašajo Omar Rekik, Pijus Šyrvis, Bartug Elmaz, Sheyi Ojo, Hilal Soudani, Benjamin Tetteh in drugi.

To seveda ne pomeni, da ta trojica klubov nima v svojih vrstah tudi zelo kvalitetnih domačih igralcev, ki so ključni v prvi enajsterici, vendar ostaja dejstvo, da so v manjšini.

Predstavljajmo si, da bi imeli v Sloveniji klub, ki bi bil finančno zelo močan, njegova športna politika pa bi bila podobna tisti, ki jo vodi Athletic Club Bilbao. Kako bi bilo videti moštvo, sestavljeno izključno iz slovenskih nogometašev, ki trenutno igrajo v naši prvi ligi?

Vratar

Izbira vratarja ni preveč težka. Najboljši je trenutno Matevž Vidovšek (Olimpija), ki je tudi tretji vratar v reprezentanci. Njegov namestnik bi bil najverjetneje Mariborčan Ažbe Jug.

Centralna obramba

Za dva štoperska položaja je kar nekaj konkurence, vendar bi bil po našem mnenju najboljši branilski par Marcel Ratnik (Olimpija) in Damjan Vuklišević (Celje). Zelo resno pa bi na vrata prve enajsterice trkali tudi Maj Mittendorfer (Koper), Kai Cipot (Mura) in Klemen Nemanič (Celje).

Levi bočni branilec

Leva stran obrambe je že nekaj časa najbolj problematičen položaj v slovenskem klubskem nogometu. Večina klubov ima na tem položaju tuje nogometaše. Po našem mnenju je najboljši slovenski levi bočni branilec v ligi trenutno Gašper Jovan (Bravo), konkurenco pa mu predstavljata Matija Kavčič (Celje) in Klemen Pucko (Mura).

Desni bočni branilec

Na desni strani obrambe je izbor preprost: najboljši je nogometaš Celja in državni reprezentant Žan Karničnik. Njegova namestnika v našem fiktivnem slovenskem Athleticu pa bi bila mariborski veteran Martin Milec in 23-letni Mark Španring iz Brava.

Vezna linija

Za dva položaja osrednjih vezistov je kar nekaj konkurence. Tukaj bi bilo precej odvisno od tega, kakšen profil igralca bi želel trener. Ali bi želel dva bolj defenzivna, bojevita vezista, morda mešanico kreativnosti in destrukcije, ali dva umetnika? Če bi želel veliko kreativnosti, bi lahko ta dva položaja zapolnil z Janom Repasom (Maribor) in Tamarjem Svetlinom (Celje). Oba se sicer bolje počutita bližje golu, vendar je, kot bomo videli kasneje, položaj ofenzivnega vezista že zaseden s kvalitetnejšo opcijo. Dve bolj defenzivni možnosti za ta dva položaja pa sta nogometaša Celja Mark Zabukovnik in Nino Kouter. Če bi trener želel veliko izkušenj in individualne kvalitete, pa ne bi veliko zgrešil, če bi na eno od pozicij uvrstil koprskega veterana Denisa Popovića. Naša izbira za par centralnih vezistov bi bila Svetlin in J. Repas.

Levo krilo

Na levem krilu je kar solidna konkurenca. Tukaj bi lahko po sili razmer igral tudi Jan Repas, če pa pogledamo specialiste za krilni položaj, je verjetno najboljši izbor Marko Brest iz Olimpije. Konkurirala pa bi mu Jakoslav Stanković (Bravo) in Danijel Šturm (Domžale). Šturm je sicer v odlični formi in je gonilna sila Domžal, vendar ima Brest v zadnjih dveh sezonah že toliko izkušenj z igranjem težkih evropskih tekem, da se nam zdi boljša izbira.

Desno krilo

Kar se tiče desnega bočnega vezista, je na voljo kombinacija mladosti in izkušenj. Tukaj bi lahko igral 23-letni Žiga Repas (Maribor) ali leto dni mlajši Sandro Jovanović (Koper). Če pa bi trener želel več izkušenj, bi lahko na desni bok uvrstil 35-letnega veterana Nika Omladiča iz Kopra.

Ofenzivni vezni

Najboljši ofenzivni vezist v slovenski ligi je trenutno nedvomno Svit Sešlar, ki pa je žal samo posojen v Celje in ga v naslednji sezoni verjetno ne bomo več gledali na naših igriščih. Če bi trener želel nekaj več izkušenj in vrhunske kvalitete na tem položaju, bi lahko izbral tudi 37-letnega Josipa Iličića, a bi moral potem igro celotnega moštva podrediti njemu. Iličić se je po turškem prevzemu Maribora znašel na stranskem tiru, zato je njegova prihodnost trenutno zavita v tančico skrivnosti. Na tem položaju bi se zelo dobro znašel tudi Martin Pečar iz Brava.

Napadalec

Za mesto špice ni prav veliko izbire. Še najbolje bi se tu verjetno znašel Aljoša Matko (Celje), ki pa je v letošnji sezoni v hudi strelski krizi, poleg tega pa mu skoraj bolj odgovarja igra na krilu. Tukaj sta potem še Matej Poplatnik (Bravo) in Amadej Maroša (Mura), ki sta trenutno najbolj učinkovita slovenska osrednja napadalca v ligi. Izbor "devetke" bi bil seveda precej odvisen od tega, kakšen profil bi želel trener. V primeru, da bi želel bolj gibljivo, »lažno« devetko, bi bil Matko optimalen izbor, če pa bi hotel raje bolj klasičnega »sidraša«, ki bi dal njegovi ekipi napadalni fokus, bi izbiral med Poplatnikom in Marošo.

Naš teoretični slovenski Athletic de Bilbao bi torej izgledal nekako takole: Vidovšek – Jovan, Ratnik, Vuklišević, Karničnik – Svetlin, J. Repas – Brest, Sešlar, Ž. Repas – Maroša. Bi ta ekipa lahko dosegla uspehe Celja in Olimpije v konferenčni ligi?