dolenjska

Romske otroke takoj v vrtec in šolo. Ulica je nevarna.

3.10.2024 | 09:30 | Besedilo in foto: L. Markelj

Šentjernej - »Kot župan sem zaskrbljen nad varnostnimi razmerami v občini, ki se poslabšujejo – vsaj tak je občutek ljudi: številni konflikti z Romi, izsiljevanja, kršenja cestno prometnih predpisov, protipravnega zasedanja zemljišč … Vse ustanove in organi v družbi, ki smo vpleti v reševanje teh težav, delujemo znotraj zmožnosti in pristojnosti, a izplen je majhen. Ljudje so obupani, ne zaupajo več v učinkovitost sistema, ki jih je pustil na cedilu, želijo si premikov, sprememb, ozadje jih ne zanima, in takšno stanje je idealno za manipulacije, polresnice, vzpostavljanje dvomljivih struktur, nastajanje zapletenih situacij, ko ljudje vzamejo stvari v svoje roke, kar lahko privede do neljubih dogodkov. Kot župan ocenjujem, da več policije, več nalog CSD, več finančnih transferov, več za programe usposabljanj preko številnih nevladnikov in raznih projektov, stanja ne izboljšuje. Ne lotevamo se vzrokov problemov,« je sinoči na občinski seji v Šentjerneju pri temi o varnostni situaciji v občini uvodoma dejal njen župan Jože Simončič.

V zadnjem času je romska problematika tu eskalirala, incident v OŠ je spodbudil nastanek CI Šentjernej, ki je konec prejšnjega tedna organizirala prvi protestni shod z zahtevo po odstopu ravnatelja šole in še drugimi cilji. Ljudstvo se prebuja,

Institucije dobile vabilo

Župan Simončič je na sejo povabil mnoge institucije, ki so vpletene v reševanje situacije, da bi povedale, kaj počnejo in predvsem, kaj je treba storiti, da se razmere izboljšajo, »kaj je treba narediti v naši družbi, da odpravimo vzroke za vse več nasilja in da se varnostna situacija izboljša. Kje lahko pri tem pomaga lokalna skupnost? Narediti moramo vse, da pridobimo nazaj zaupanje ljudi in zavedati se moramo, da moramo sodelovati in da smo si med seboj zavezniki,« je dejal prvi mož šentjernejske občine.

Poudaril je, da vseh težav seveda ne povzročajo le Romi. Tudi statistika po etnični pripadnosti se v Sloveniji ne vodi, »a imamo podatek, da je kaznivih dejanj v okoljih, kjer živijo Romi, nekajkrat več kot tam, kjer ne živijo,« je povedal.

Več policistov v Šentjerneju

Gostje so predstavili vsak svoje delo in poglede na rešitve.

Policist Željko Hvalec s Sektorja uniformirane policije je dejal, da je občutek varnosti ljudje subjektivna okoliščina in da je stanje varnosti drugačno. Na PU Novo mesto zaznavajo letos celo manj kaznivih dejanj kot v enakem obdobju lani. Od 11. julija so v Šentjernej preselili cel regiment policistov, kar daje rezultate.

Pomočnica načelnice Policijske postaje Šentjernej Petra Goli je povedala, da policija ne odpravlja vzrokov težav, dela pa na preventivi. Stalne kontrole izvajajo zlasti na varnostno obremenjenih območjih (trgovine …). Statistika za občino Šentjernej kaže sicer porast kaznivih dejanj za 23,6 odstotkov, od teh 6 odstotkov za premoženjske zadeve. Letos so zabeležili le dva vloma v stanovanjsko hišo, eden je raziskan.

Zakaj romski otroci ne hodijo v vrtec in šolo?

Da je treba več storiti pri izobraževanju Romov, so se strinjali vsi zbrani. Ravnatelj OŠ Šentjernej Aljoša Šip je jasno povedal, da je glavni problem v šoli, da večina romskih otrok ni socializirana, ker prej ni obiskovala nobenih oblik institucionaliziranih varstev, ter neznanje in nerazumevanje slovenskega jezika. Na šoli se sedaj menda oblikuje skupina učiteljev, ki se bo učila romščine, saj da je dvojezičnost nujna. Redki romski otroci pridejo do 7. razreda.

V šoli potrebujejo več romskih pomočnikov, delavcev s specialnimi znanji, mnogo otrok prihaja tudi z drugimi zdravstvenimi in psihičnimi težavami. 

Zakaj ne izkoristijo možnosti?

Da je za romske otroke nujno obiskovanje vrtca pred vstopom v šolo, je poudarila tudi ravnateljica Vrtca Čebelica Šentjernej Ana Srpčič. Zbrane je šokirala z informacijami, da imajo v vrtcu malo romskih otrok, vsako leto kake tri, a redno ga obiskuje le eden.

Nič ni boljši odziv pri obiskovanju skrajšanega programa za otroke, ki pred vstopom v šolo ne obiskujejo vrtca in je tako namenjen zlasti Romom in priseljencem, izvajajo pa ga štiri leta. Letos je npr. vpisanih 5 do 8 romskih otrok in en priseljenec, obisk je med 50 in 55-odstoten. »Pri tistih, ki redno obiskujejo ta 240 urni program, je opazen napredek, kar potrjujejo tudi v šoli,« je dejala in poudarila, da je ta program brezplačen, a žal prostovoljen.

Kritika romskim staršem - svoji nalogi niso kos

Na seji je bilo sinoči slišati tudi, da svoje vloge ne opravljajo starši Romov, ki tem nalogam niso kos in so neodgovorni, saj tudi sami niso od svojih staršev dobili te popotnice.

Romske družine pogosto niso funkcionalne, treba je pomagati tudi njim, je menil tudi vodja novomeške enote in pomočnik direktorice CSD Dolenjska in Bela krajina Alen Pust in naštel kup problemov, s katerimi se srečujejo njihovi delavci, tudi na terenu. Veliko je mladoletniških nosečnosti, večajo se težave v matičnih družinah, nemoč staršev pri starševski skrbi, porast mladoletniških prestopnikov …. CSD tudi niso le razdeljevalci socialnih transferjev, kar mnogi mislijo.

»Potrebujemo sistemske spremembe, denarni transferji delujejo destimulativno za vse, anomalije v sistemu je treba spremeniti,« je dejal Pust.

Tožilstvo očitke zavrača

Pri romski problematiki javnost pogosto hvali delo policije, ne pa delo tožilstva in sodišče, »kjer se vse ustavi, nihče ni kaznovan«. Predstavnikov novomeškega sodišča v Šentjernej ni bilo, je pa svetnike nagovoril višji državni tožilec, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu Srečko Hočevar.

Dejal je, da pri njih ne občutijo drastičnega poslabšanja varnostih razmer, je pa več tatvin, zlasti po trgovinah. Zanikal je očitke javnosti o neučinkovitosti kazenskega sistema; da so kazenske ovadbe z Romi pogosto kar zavržene - toži se tudi za 5 evrov, odvisno od zapisov na kazenskem listu; da storilci kar ostajajo na prostosti – vsakemu storilcu je treba dejanja dokazati; da se daje kar pogojne obsodbe na pogojne obsodbe ipd.

»Vedno moramo upoštevati vse objektivne okoliščine, vse ljudi pa obravnavamo enako,« je poudaril Srečko Hočevar.

Svetniki zgovorni, institucije bodo podale predloge sprememb

Na seji se je po nastopu gostov seveda vnela razprava občinskih svetnikov, ki so bili zgovorni, konkretni z vprašanji, povedali so zanimive primere iz sobivanja z Romi, podali so tudi predloge. Tudi romskemu svetniku Valentinu Brajdiču, ki je tokrat le bil na seji, so zastavili vprašanja.

Več tem v tiskani izdaji Dolenjskega lista.

Zbrani so se ob koncu razšli s sklepom, da so zavezniki in da bodo občini Šentjernej podali svoje konkretne predloge za zakonske izboljšave vsak na svojem področju – nekateri so to že storili, a brez odgovora odgovornih – da bi se le kaj spremenilo na bolje.

Občina pa se je zavezala, da jih bo posredovala naprej, odločevalcem, kajti kot je dejal župan Jože Simončič, «ni potrebna nobenega velika strategija reševanja romskih vprašanj. Ve se, kaj je treba narediti in slej ko prej se bodo vrata odprla! Vsem ustanovam, ki večina dela dobro in se trudi, smo zavezniki. In če mi ne bomo dosegli sprememb, jih bo ulica, ki se je pri nas že vzpostavila prav zato, ker ni rezultatov. A ulica je nevarna!«

‹ nazaj