Zametki knjižnice segajo v leto 1903, ko je bila ustanovljena knjižnica Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko. Kako se je vse skupaj začelo?
“Razvoj Univerzitetne knjižnice Maribor se je začel 28. maja 1903 z ustanovitvijo Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko. Društvo se je že ob ustanovitvi odločilo ustanoviti znanstveno knjižnico. Intelektualci tedanjega časa so jo ustanovili z namenom in s spoznanjem, da se je v boju za obstanek naroda treba opreti na znanost ter spoznavati preteklost in sodobnost prostora, kjer živimo. Knjižnica se je na začetku poti bogatila največ z darovi intelektualcev tedanjega časa, ki so bili povezani z delovanjem zgodovinskega društva in z zavedanjem pomena knjižnic. Knjižnična zbirka je sprva štela 312 enot, sestavljena je bila pretežno iz darov tedanjih slovenskih izobražencev, denimo Mateja Slekovca, dr. Pavla Turnerja in dr. Franca Kovačiča. Njeno jedro so bile temeljne monografije in periodične publikacije o zgodovini Štajerske, štajersko slovensko časopisje ter slovensko in slovansko leposlovje, omenila bi tudi Časopis za zgodovino in narodopisje. Leta 1917 je knjižnica obsegala 2.026 enot, leta 1918 je tudi pridobila pravico do prejemanja obveznih tiskov z ozemlja Slovenije, ki ga z nekaj prekinitvami prejema še danes. Bogat fond Univerzitetne knjižnice Maribor zdaj obsega čez 1.200.000 knjižničnih enot. V naših zbirkah so dragocena, redka, pomembna, aktualna, temeljna literarna, znanstvena in druga dela. Z enakim zanosom kot naši knjižničarski predhodniki zbiramo različne knjižnične enote, ki so pričevalke literarnega, znanstvenega, strokovnega in umetniškega ustvarjanja preteklega in današnjega časa.
Leta 1925 je knjižnica prevzela ime Študijska knjižnica Maribor in je bila vse od začetkov ustanavljanja visokega šolstva v Mariboru njegova osrednja knjižnica. Leta 1970 si je nadela ime Visokošolska in študijska knjižnica v Mariboru, leta 1975, ob ustanovitvi Univerze v Mariboru, pa sedanje ime – Univerzitetna knjižnica Maribor. Razvoj knjižnice so utemeljevali pomembni ljudje, ravnatelji knjižnice in njeni sodelavke in sodelavci. Naj omenim zgolj prof. Janka Glazerja, ravnatelja knjižnice med letoma 1931 in 1959 in dr. Bruna Hartmana, prav tako dolgoletnega ravnatelja, vizionarja razvoja sodobnega visokošolskega knjižničarstva in avtomatizacije knjižničnih procesov. Univerzitetna knjižnica Maribor temu poslanstvu še danes sledi.”
Kako ste videli razvoj Univerzitetne knjižnice Maribor v zadnjih nekaj letih in kakšne so vaše vizije za prihodnost knjižnice?
“Skrb za razvoj knjižnične dejavnosti Univerzitetne knjižnice Maribor, tudi slovenskega visokošolskega knjižničnega prostora, je bila vedno prisotna. Večno prisotna težnja hoditi vštric z razvitimi visokošolskimi knjižnicami po svetu, nam je ves čas dokaj uspevala. UKM je bila v preteklosti prva slovenska knjižnica, ki je pričela z avtomatizacijo knjižničnih procesov, leta 1984 s prvim bibliografskim zapisom v sistemu COBISS. Nedavno sem povedala, da je knjižničarstvo že vsaj 20 let stroka, ki je nenehno v tranziciji. Razvoj informacijske tehnologije nenehno spreminja naš poklicni svet. Naj omenim elektronsko založništvo, zdaj aktualne spremembe znanstvenega komuniciranja v kontekstu odprte znanosti, digitalizacijo tiskanega gradiva …, vse to in še marsikaj nam ne da poklicno spati. UKM je tudi knjižnica treh poslanstev, smo osrednja univerzitetna knjižnica, druga depozitarna organizacija za vso slovensko knjižno produkcijo in domoznanstva knjižnica. Tudi ta paleta naših interesnih področij narekuje naš razvoj. Leta 2021 smo sodelavke in sodelavci pripravili strategijo razvoja Univerzitetne knjižnice Maribor za obdobje 2021–2025 in si z uvidom v razvoj in spremembe okolja, v katerem delujemo, zastavili smele razvojne cilje. Z namenom smo se ponovno odločili, da v fokus našega razmišljanja postavimo uporabnika, obiskovalca knjižnice, z zavedanjem, da se je način življenja zaradi različnih okoliščin, nenehnega razvoja IKT tehnologije in tudi naših izkušenj s preteklo epidemijo, zelo spremenil. Izvajamo in gradimo storitve, ki v poklicnem življenju uporabnikom zagotavljajo intelektualno rast in v prostem času nudijo kakovostno preživljanje časa. Na voljo so v prostoru knjižnice ali na daljavo, pri izobraževanju in raziskovanju ter za prosti čas. Spoznanje, da oddaljenost ni nujno povezana z odmaknjenostjo (izkušnja iz obdobja epidemije), temveč zbližuje na drugačen način, nam nalaga nov izziv vzpostaviti ustvarjalen odnos z uporabniki tudi na daljavo. Razširili bomo nabor po meri uporabnikov oblikovanih storitev, se jim približali v navideznem svetu, jim skušali olajšati izobraževanje in raziskovanje, jim ponuditi ustvarjalen fizični prostor ter jim popestrili prosti čas. Zato stremimo k oblikovanju knjižničnega ekosistema, ki obsega knjižnično gradivo vseh vrst. Snujemo storitve, ki so namenjene specifičnemu namenu ciljnih uporabnikov, upoštevajoč infrastrukture, ki jih ustvarjamo in sooblikujemo – denimo Repozitorij UKM in DKUM. Nekatere tudi najemamo ali pa so prosto dostopne in predstavljajo podstat za učinkovito knjižnično podporo pričakovanem uporabnikov.”
Pereč problem skladiščenja knjižničnega gradiva
Kateri so glavni izzivi, s katerimi se trenutno soočate in kako se jih boste lotili v prihodnje?
“Glavni izzivi so si nenehno podobni – prilaganje dejavnosti spremembam v okolju, učinkovita skrb za kulturno dediščino, dopolnjevanje knjižnične zbirke, tudi z dragocenim gradivom iz lokalnega okolja in z gradivom pomembnih osebnosti, ki so zaznamovale lokalni prostor. Dualnosti, zasebno – poklicno, fizično – virtualno in zavedanje, da so želje/potrebe uporabnikov podobne in hkrati raznolike ter celovit, angažiran pristop k uveljavitvi novega dojemanja učinkovite knjižnične podpore skupnostim pri uresničevanju njihovih potreb, želja in ciljev, so temeljne usmeritve, ki jih mora UKM v naslednjem strateškem obdobju popolnoma uveljaviti. UKM trenutno uspešno rešuje pereč problem skladiščenja knjižničnega gradiva, ki je knjižnico pestil že mnoga leta. Trud predhodnikov se je obrestoval v preteklem letu – pridobili smo namreč investicijo MVZI v opremo arhivske kleti in ta nam je omogočila nakup kompaktnih polic, ki bodo, upamo, zadoščale vsaj za nadaljnjih osem let. V prihodnosti bomo skušali tako opremiti tudi skladišče v prvi kletni etaži. Kot univerzitetna knjižnica smo dolžni hraniti obvezni izvod univerze, zato bodo naši napori v bližnji prihodnosti usmerjeni tudi v skladišče prostore izven UKM, tudi za fakultetne knjižnice. Drugače ne bo šlo. Prenavljamo spletno stran knjižnice, iščemo učinkovite komunikacijske poti do uporabnikov, ukvarjamo se z odprto znanostjo, tudi v okviru razpisanih projektov. V okviru koordinacije knjižničnega sistema bomo intenzivirati tri ključna področja, to je skupno načrtovanje razvoja knjižnične dejavnosti na univerzi, svetovanje in strokovno pomoč sodelavcem v knjižnicah članic UM. Nedavno sprejet pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe, tudi za visokošolske knjižnice, uvaja izzive za prihodnost.”
Kakšno vlogo ima Univerzitetna knjižnica Maribor pri podpori študijskega procesa in raziskovalne dejavnosti na univerzi?
“UKM je osrednja univerzitetna knjižnica Univerze v Mariboru in koordinatorica knjižničnega sistema univerze, kjer se povezujemo s fakultetnimi knjižnicami. Naše osnovno poslanstvo je podpora izobraževalni in raziskovalni dejavnosti na univerzi. Zaradi napredka IKT tehnologije, zdaj tudi zaradi bolj izpostavljene umetne inteligence, množine informacijskih virov, orodij in drugih infrastruktur narašča potreba po ciljno usmerjenem izobraževanju študentov za uporabo knjižničnih storitev. In to dejansko narašča. Ne izobražujemo zgolj študentov, temveč tudi profesorje in raziskovalce. Za raziskovano dejavnost v visokem šolstvu so bili nedavno sprejeti trije pomembni dokumenti, ki utemeljujejo uvajanje raziskovalnega dela po načelih odprte znanosti. Ob podpori, ki jo knjižnice nudimo na področju znanstvenega komuniciranja, sedaj nadgrajujemo tudi podporo na tem področju. Tudi sami si želimo postati bolj projektno, raziskovalno orientirani.”
Varuhi pisne kulturne dediščine Slovenije
Kako aktivno sodelujete z drugimi knjižnicami, tako na nacionalni kot mednarodni ravni, ter kako to koristi vaši knjižnici?
“Najintenzivneje seveda sodelujemo s fakultetnimi knjižnicami Univerze v Mariboru. Sicer pa pretežno sodelujemo s tremi knjižnicami – z Mariborsko knjižnico, ki je naša partnerska knjižnica v mestu, z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani in Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani. Z vsemi tremi nas povezuje dolgoletno sodelovanje, z Mariborsko knjižnico predvsem na področju domoznanstva in prireditvene dejavnosti, z NUK pa zaradi naše nacionalne vloge, saj je UKM po Zakonu o obveznem izvodu RS druga depozitarna organizacija za slovensko knjižno produkcijo in ob NUK-u trajno hranimo v svojih depojih po en izvod vseh knjižničnih enot, ki izidejo na slovenskih tleh. Da smo tudi mi varuhi pisne kulturne dediščine Slovenije, je za mesto, univerzo in regijo privilegij. Trenutno sodelujemo z NUKom v programu digitalizacije slovenske pisne kulturne dediščine, saj smo jim za ta namen posodili enote gradiva, ki jih sami iz različnih razlogov nimajo. S CTK nas povezuje visokošolsko okolje, v zadnjem času predvsem vzpostavljanje podpornega okolja za delovanje akademske skupnosti po načelih odprte znanosti. Z Mariborsko knjižnico smo letos skupaj obeležili 130. obletnico rojstva prof. Janka Glazerja, ki je za obe instituciji iz preteklosti pomembna osebnost. Sodelujemo s Pokrajinsko knjižnico Gradec, s katero skupaj upravljamo Slovensko čitalnico, ki letos praznuje 10 let obstoja. Povezovanj je veliko, prek Erasmus+ programa obiskujemo tuje knjižnice, kolegi iz drugih knjižnic pa prek istega programa obiskujejo nas.”
Kako se Univerzitetna knjižnica Maribor prilagaja sodobnim tehnološkim spremembam in digitalizaciji ter kako to vpliva na storitve, ki jih nudite?
“Z digitalizacijo starega in dragocenega gradiva smo pričeli že pred več leti. Imamo zmogljiv skener in to storitev opravljamo večinoma sami. V UKM domuje tudi več pomembnih posebnih zbirk knjižničnega gradiva, npr. Rokopisna zbirka, Zbirka drobnih tiskov in Zbirka raritet in stare periodike. Iz njih večinoma črpamo dragoceno gradivo za digitalizacijo. To je edinstveno zaradi domoznanske vsebine, fizične ali pojavne oblike ali zaradi unikatnosti. S tem podpiramo tudi načelo odprtega dostopa, saj ga javnosti dajemo na razpolago v elektronski obliki v Repozitoriju UKM. Izgradili smo digitalni repozitorij pod imenom Digitalni repozitorij UKM, ki po vsebini dopolnjuje znanstveno dediščino Univerze v Mariboru, ki jo hranimo v Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru. Sodobnim tehnološkim spremembam sledimo v omejenem obsegu, saj za kaj zelo naprednega, ‘revolucionarnega’ nimamo sredstev. Pa vendar zagotavljamo marsikaj, predvsem vedno več storitev na daljavo, kot so npr. lani uveden spletni vpis. Že mnoga leta vzdržujemo dostop do elektronskih informacijskih virov na daljavo, kar pomeni, da lahko študent ali raziskovalec Univerze v Mariboru do znanstvene ali študijske literature dostopa od doma ali iz pisarne.”
Različne javnosti
Kako spodbujate in podpirate raznolikost ter vključevanje vseh uporabnikov knjižnice?
“Vsak obiskovalec Univerzitetne knjižnice Maribor je hkrati tudi naš uporabnik. Kajti četudi obiskovalec ni član knjižnice, lahko v naših prostorih najde kaj zase, brska po knjižničnem gradivu, poišče nasvet, obišče naše prireditve ali si ogleda razstave. Pri oblikovanju knjižnične ponudbe o njih razmišljamo strukturirano in jih uvrščamo med študente, visokošolske učitelje, raziskovalce in občane. Občani lahko postanejo uporabniki Univerzitetne knjižnice Maribor z dopolnjenim 15-im letom in ne šele z vpisom na Univerzo v Mariboru. Tudi dijaki so pomemben segment, saj so navsezadnje potencialni študenti. Tako UKM deluje za različne javnosti. Ne nagovarja le aktivnih članov, temveč celotno lokalno okolje s težnjo večje prepoznavnosti raznolikih storitev, zbirk knjižničnega gradiva in njene dejavnosti. Svoje uporabnike, aktivne in potencialne, želimo spoznati, dobiti uvid v njihove življenjske navade, se jim s storitvami približati in pritegniti nove. Pravkar v knjižnici zaključujemo študijo o življenjskih navadah v povezavi z uporabo knjižnice, kjer so sodelavke izvedle kvalitativno analizo s pomočjo pogovorov v fokusnih skupin. Vsako leto tudi z anketo o zadovoljstvu s knjižničnimi storitvami UKM prosimo uporabnike, da izrazijo svoje mnenje, kar nam daje usmeritev za naprej.”
