Strokovno srečanje

Pintar predstavnike zavodov svari: Slabo pripravljeni projekti "nosijo zlata jajca gradbenikom"

D.K./STA
26. 4. 2024, 14.02
Posodobljeno: 26. 4. 2024, 14.08
Deli članek:

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je danes na strokovnem srečanju ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu v Portorožu zatrdila, da poskušajo na ministrstvu zdravstvo z majhnimi koraki prestaviti iz prostega teka in ga usmeriti v pravo smer. Kot je naštela, so v šestih mesecih sprejeli štiri zakone in 46 podzakonskih aktov.

Sa. R.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar.

Za en zakon se je javna obravnava zaključila, za dva pa še poteka, je naštela. Ministrstvo za zdravje je danes dalo v javno obravnavo predlog zakona o kakovosti v zdravstvu. Pri tem je ministrica spomnila, da je ob nastopu mandata opredelila kakovost, dostopnost in vzdržnost za tri stebre zdravstvenega sistema.

Kot je še dejala Prevolnik Rupel, ministrstvo v teh dneh presoja učinke februarske uredbe o storitvah obveznega zdravstvenega zavarovanja na čakalne vrste. Na ministrstvu so po njenih besedah navdušeni nad odzivom zavodov na februarja objavljeni poziv za oddajo nacionalnih prioritetnih programov, ki opredeljujejo, za kateri program lahko direktor javnega zdravstvenega zavoda sklepa podjemne pogodbe z lastnimi delavci. Te programe so zdaj začeli evalvirati.

Jure Klobčar
Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje

Ista uredba je določila tudi minimalno število prvih pregledov po posameznih dejavnostih in tudi tu so začeli presojati rezultate, torej za koliko so se skrajšale čakalne vrste. Ministrica je dejala, da je med poslušalci opazila veliko skomigovanja, vendar sama ni tako skeptična. Poudarila je, da je evalvacija namenjena izboljšanju uredbe.

O naložbah v javno zdravstvo je govoril državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar. Po njegovih besedah je zdaj najboljši čas za investicije v zadnjih 30 letih. Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 namreč namenja temu področju več kot dve milijardi evrov.

V prvih treh letih so sicer porabili le 196 od 349 milijonov evrov, ki so bili na razpolago. Poleg tega je Pintar opozoril, da "zakon še ni denar" in da uvrstitev med nacionalne razvojne programe še ne pomeni zagotovitve sredstev v državnem proračunu za posamezno leto.

Za naložbe je mogoče pridobiti tudi kohezijska sredstva, predvsem v vzhodni statistični regiji. Za gradnjo ljubljanske infekcijske klinike so odobrena sredstva za okrevanje in odpornost, a je državni sekretar izrazil zaskrbljenost, da bi lahko 20 milijonov evrov izgubili, če projekt ne bo dokončan v roku. Za gradnjo klinike je sicer pripravljena vsa dokumentacija, težava pa je v tem, da še ni jasno kam v vmesnem času preseliti bolnike.

Energetske obnove zgradb lahko financira ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, obnovo bolnišnice v Begunjah pa bodo izpeljali s sredstvi za obnovo po poplavah, je še povedal Pintar.

Predstavnike zavodov je posvaril, da slabo pripravljeni projekti, ki preveč ambiciozno zastavljajo roke ali prenizko ocenjujejo stroške, "nosijo zlata jajca gradbenikom". Kot težavo je Pintar izpostavil še pomanjkanje konkurence, saj je strokovnjakov za gradnje zdravstvenih objektov zelo malo.

Posledice teh težav je nazorno opisal pomočnik generalnega direktorja ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra Jure Dolinar. Spomnil je, da ta ustanova deluje v stavbah, ki so povprečno stare 48 let, medicinska oprema pa je v 70 odstotkih že amortizirana. Skupaj imajo samo štiri aparate za magnetno resonanco, v zadnjih dneh pa so trije odpovedali, je povedal.

Ministrstvo za zdravje jim do leta 2027 namenja po 37 milijonov evrov letno, da bi prišli na normalno stanje, pa bi potrebovali po 100 milijonov evrov letno, je zatrdil Dolinar. Ob tem so v letu 2023 izpeljali le 14 odstotkov načrtovanih naložb. Gradnja nove urgence oziroma objekta DTS sever še ni končana, čeprav se je projektiranje začelo že leta 1998, je spomnil.

Po Dolinarjevem mnenju so za tako stanje bolj krive sistemske ovire kot slabo delo ministrstva ali zavoda. Med temi ovirami je na prvo mesto postavil pogoste menjave vodstva zavoda. Opozoril je še, da v Sloveniji že 30 let nismo izpeljali nobenega velikega zdravstvenega projekta, zaradi česar ni ljudi, ki bi to znali narediti. Po njegovih besedah imamo v Sloveniji za gradnjo zdravstvenih objektov štiri tehnologe, od katerih so trije že upokojeni.