Ugledni Slovenci pozivajo k družbenemu premirju in sodelovanju

Datum:

Priznani strokovnjaki in intelektualci so se odločili napisati pismo s katerim pozivajo k družbenemu premirju in sodelovanju. V njem pozivajo tudi slovensko politiko, medije in mnenjske voditelje k umiritvi strasti, preseganju delitev in skupnemu reševanju velikih izzivov, ki so pred nami. “Nenehno rušenje vlade ne more biti cilj, ki posvečuje vsa sredstva,” so si enotni podpisniki. S tem pismom želijo pozvati politike in družbo kot celoto, da v času epidemije delujejo enotno, če si želimo, da bo Slovenija lahko po krizi hitro okrevala in izšla iz krize kot zmagovalka. Okrevanja države in predsedovanja v okviru sveta EU pa se bo potrebno lotiti s skupnimi močmi, premišljeno in s pripravljenostjo na spremembe. 

“Za nami je eno najbolj zahtevnih in tragičnih let v novejši slovenski zgodovini,” poudarja 40 intelektualcev in strokovnjakov na čelu s članom Atlantskega sveta in predsednikom Oxbridge kluba Slovenije, Marka Borisa Andrijaniča. Pobudniki so se odločili napisati pismo, s katerim želijo pozvati k družbenemu premirju in sodelovanju. Pri tem poudarjajo, da je epidemija koronavirusa pri nas terjala že 3500 življenj, medtem ko je možnost množičnega cepljenja prinesla upanje, da bomo lahko še letos zaživeli svobodno in brez strahu pred koronavirusom.

“A kljub tej luči na koncu tunela je pred nami še mnogo težkih mesecev odrekanj in naporov, kar velja še posebej za naše zdravstveno in negovalno osebje, ki nas s svojo požrtvovalnostjo varuje pred najhujšim, za kar smo jim izjemno hvaležni,” pozivajo. Pri tem opažajo, da smo ena redkih evropskih držav, kjer politika, osrednji mediji in z njimi celotna družba ne nastopa proti epidemiji resno. “Slovenski javni prostor nam vsak dan znova dokazuje, da je boj za oblastne, gospodarske in druge privilegije pomembnejši od skupnega boja za življenja in blagostanje državljank in državljanov.” Zaradi omenjenega pa smo že vrsto mesecev priča politični, medijski in poulični gonji, ki v ničemer ne prispeva k uspešnejšemu spopadanju s pandemijo in njenimi ekonomskimi, socialnimi in duševnimi posledicami.

Na pobudo člana Atlantskega sveta in predsednika Oxbridge kluba Slovenije, Marka Borisa Andrijaniča, so se priznani strokovnjaki in intelektualci podpisali pod pismo, ki poziva k spravi. (Foto: STA)

Vzrok za slabo epidemiološko sliko vidijo  v razdvajanju mnenj med prebivalci. “Zaskrbljujoče je podpihovanje nezaupanja v varnost cepiv zoper covid-19 in spodkopavanje ukrepov za zajezitev pandemije, ki so v takšni ali podobni obliki v veljavi domala po vsej Evropi,” pravijo. Zavedajo se, da so bile na področju boja proti epidemiji storjene tudi napake, “a bo za podrobno analizo in iskanje odgovornosti dovolj časa, ko bo nevarnost mimo”. Poudarjajo, da bo politika morala odgovarjati za svoja dejanja v času epidemije, vsako morebitno korupcijo in vojno dobičkarstvo pa bodo morali vpleteni odgovarjati na sodiščih.  “Svoje odgovornosti pa se morajo zavedati tudi tisti, ki iz ozadja ali ospredja vzpodbujajo neodgovoren odnos do ukrepov in cepljenja, kar vodi v dodatno trpljenje ljudi in še večjo preobremenjenost zdravstvenega sistema,” so jasni.

Kritika oblasti je vsekakor nujna, a v tem trenutku je na prvem mestu sodelovanje
Strinjajo se, da je temelj demokracije kritika oblasti in da je pravica do nje legitimna in celo nujna. Prav tako je boj za oblast nekaj povsem normalnega, v kolikor se odvija znotraj ustavnih okvirov. “A še bolj legitimno, normalno in celo nujno je, da v današnjih izrednih razmerah vsi skupaj na prvo mesto postavimo sodelovanje v dobro državljank in državljanov,” so obrazložili in dejali, da so prav iz tega razloga prepričani, da je nastopil skrajni čas za umiritev strasti in strnitev vrst, saj naš čakajo štirje veliki projekti.

Pred Slovenijo so namreč štirje veliki projekti, ki bodo vzeti kot celota terjali najširše družbeno soglasje, podčrtano z našo skupno vrhovno vrednoto človekovega dostojanstva. Gre za dokončanje boja zoper pandemijo, gospodarsko okrevanje, predsedovanje Svetu Evropske unije in prenovo volilnega sistema v skladu z odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2018. Politično stabilnost in sodelovanje vseh strani za doseganje teh ciljev terja tudi spomin na tisoče umrlih s covidom-19.

Vse napovedi kažejo, da so pred nami dolga leta gospodarskega okrevanja, pri čemer bo ključnega pomena sama uspešnost države, kar pa bo določalo njihovo blagostanje še desetletja kasneje. “Slovenija je bila po zaslugi pravočasnih in učinkovitih ukrepov vlade uspešnejša pri ohranjanju gospodarske aktivnosti in delovnih mest od povprečja EU, kar se odraža tudi v obliki zelo ugodnih mednarodnih bonitetnih ocen in zadolževanja države po negativnih obrestnih merah,” so pojasnili in pri tem še poudarjajo, da zaradi tega ni nujno, da je najtežje obdobje krize in socialnih stisk za nami. V kolikor se okrevanja ne bomo lotili s skupnimi močmi, premišljeno in s pripravljenostjo na spremembe, bomo izgubili nove generacije mladih, ki se bodo še naprej množično izseljevale v bolj urejene, konkurenčne in uspešne države. “Pri tem se moramo zavedati, da trenutna kriza stane Slovenijo in ostale države ogromno, pri čemer pa veliko povečevanje javnofinančnega dolga ne more iti v nedogled.”

Foto: iStock

Slej kot prej se bomo prisiljeni vrniti v trdo ekonomsko realnost, na kar moramo biti dobro pripravljeni. “Prav zato je sedaj pravi trenutek za strateški razmislek o tem, kako prenoviti gospodarske, socialne, zdravstvene, pravne in ostale temelje naše države tako, da bo Slovenija lahko postala ena najrazvitejših in najmodernejših držav na svetu,” še pojasnjujejo. Brez jasne razvojne vizije bomo namreč še desetletja dohitevali Avstrijo in ostale razvite evropske države. Obenem pa nas bodo še naprej prehitevale države, kot sta Češka in Estonija, kjer so ljudje še pred nekaj leti živeli neprimerljivo slabše od nas.

Foto: STA

Predlagani ukrepi na področju debirokratizacije predstavljajo pomemben korak v pravo smer, zato upamo, da bodo čim prej zaživeli v zakonodaji in praksi. “A to še zdaleč ne bo dovolj. Gospodarski in družbeni preboj nam bo uspel le, v kolikor bomo naš novi ekonomski model utemeljili tudi na meritokraciji, odprtosti, podjetnosti, vladavini prava, digitalizaciji in trajnostnem razvoju,” so jasni. Okrog teh temeljev se morajo zbrati politične in druge sile ter v minimalnem soglasju oblikovati konkretne rešitve, ki bodo brez večjih popravkov preživele menjavanje različnih vlad. “Ob tem nam bo več kot deset milijard uspešno izpogajanih evropskih sredstev za obnovo in razvoj služilo kot odskočna deska za preboj med najboljše.”

Za uspešen boj z epidemijo potrebujemo enotnost, kot smo ko imeli pred tridesetimi leti
“Pred nami so torej odločilni meseci in leta za prihodnost naše države,” poudarjajo, a to nam bo uspelo v boju proti pandemiji v takšni enotnosti, ki smo jo imeli pred tridesetimi leti. S tem bodo rešena številna življenja, pot v normalnost pa bo mnogo krajša. Če bomo sposobni izkoristiti trenutno krizo za korenito prenovo iztrošenega ekonomskega modela, se bo Slovenija končno lahko prebila tja, kamor tudi sodi – v evropski in svetovni vrh. “Prav tako bomo lahko z uspešnim predsedovanjem Svetu EU dolgoročno okrepili ugled in vpliv naše države v mednarodnem okolju.”

To so veliki in zgodovinski cilji, ki terjajo politično in družbeno zrelost in odgovornost. Zato je skrajni čas, da se vsi na čelu s političnimi, medijskimi in mnenjskimi voditelji zresnimo in osredotočimo na skupno reševanje velikih izzivov, ki so pred nami. Od predsednika vlade in ostalih predstavnikov koalicije pričakujemo, da bodo pri upravljanju države upoštevali širše družbene potrebe in ne samo interese svojih volivcev. Vladajoča politika mora narediti več, da k sodelovanju pritegne drugo stran, opozicija pa mora prihodnje ponudbe za sodelovanje presojati dobronamerno in državotvorno.

Od političnih predstavnikov prav tako pričakujejo, da se vzdržijo brezplodnih provokacij, dnevnih političnih igric in pogrevanja starih zamer. “Nenehno rušenje vlade ne more biti cilj, ki posvečuje vsa sredstva,” so jasni. Tudi socialna omrežja ne bi smela služiti kot sredstvo političnega komuniciranja, s katerim se spodbujajo konflikti, žali ljudi in poglablja razdor v družbi. Slovenija si na najbolj odgovornih mestih zasluži državnike, ki bodo državo vodili s svojim zgledom. “Vsi, ki soustvarjajo slovenski javni prostor, pa naj pri svojem delu in javnih izjavah spoštujejo načela zmernosti, resnicoljubnosti in strpnosti.”

Pod pismo so se podpisali: mag. Mark Boris Andrijanič, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Buzeti mag. Matej Beltram, dr. Anže Burger, Božo Černila, Nevenka Črešnar Pergar, dr. Peter Gregorčič, dr. Miro Haček, dr. Romana Jordan, dr. Gorazd Justinek, mag. Gorazd Kalan, dr. Jurij Matija Kališnik, Miha Lavtar, dr. Jernej Letnar Černič, dr. Igor Masten, dr. Robert Masten, dr. Aleš Maver, Andrej Mertelj, dr. Blaž Mrevlje, dr. Marko Noč, Marko Pavlišič, dr. Mark Pleško, dr. Simon Podnar, dr. Andreja Poljanec, mag. Tanja Porčnik, Federico V. Potočnik, Matej Potokar, Rok Ravnikar, dr. Janez Šušteršič, dr. Žiga Turk, dr. Matej Tušak, Žiga Vavpotič, dr. Samo Vesel, Marko Voljč, dr. Andrej Vranič, Aleksander Zalaznik, Krištof Zevnik, mag. Franjo Bobinac in dr. Kristijan Musek Lešnik.

Na koncu še poudarjajo, da Slovenija namreč bolj kot kdajkoli potrebuje operativno in odgovorno vlado, opozicijo, ki je kritična, a konstruktivna, in medije, ki so profesionalni in pluralni. “Nova politična kriza ali pa odhod na že četrte zaporedne predčasne volitve zato v teh razmerah ni in ne more biti rešitev,” vidijo predčasne volitve kot zadnjo možnost. Prepričani so, da je ta trenutek edina odgovorna rešitev v družbenem premirju in iskrenem prizadevanju vseh strani za sodelovanje na področju boja proti pandemiji, gospodarskega okrevanja in predsedovanja Svetu EU.

Sara Rančigaj

Sorodno

Zadnji prispevki

“Polanci” protestirali: Vlada je denar prerazporedila drugam!

Slovenija je ena izmed držav z najvišjim deležem prometnih...

V mariborskem zaporu izbruh epidemije garij

Razmere v prezasedenem mariborskem zaporu so se v zadnjem...

Energetsko učinkovit vrtec in obsežni razvojni načrti v občini Kidričevo

V Lovrencu na Dravskem polju gradijo nov vrtec, ki...

Najslabši rasni zakoni v Južnoafriški republiki so se začeli pod Mandelo

"Drži, težave so se začele že pod Mandelo. Najslabši...