Bejrutsko pristanišče danes. Foto: Reuters
Bejrutsko pristanišče danes. Foto: Reuters

Protesti so potekali le streljaj stran od glavne spominske slovesnosti, posvečeni eksploziji v bejrutskem pristanišču pred letom dni, ki je zahtevala 214 življenj, okoli 6000 ljudi pa je bilo ranjenih. Protestniki so nato začeli zažigati gume in skušali vdreti v stavbo parlamenta, ker da poslanci zavlačujejo z izsledki preiskave tragedije.

Posredovala je policija in proti najbolj nasilnim uporabila tudi solzivec, vodne topove in gumijaste izstrelke. Reševalci so na območje poslali 21 reševalnih vozil in okoli sto reševalcev. Doslej so morali v bolnišnico odpeljati osem ljudi.

Na glavni spominski slovesnosti se je prav tako zbralo več tisoč ljudi. Preživeli in svojci žrtev eksplozije so sredi molitev nosili zastave in slike umrlih. Čeprav je bilo slišati tudi nekaj jeznih vzklikov, pa z območja ni poročil o kakšnih incidentih.

Preiskava še poteka

Spomnimo, 4. avgusta lani je v bejrutskem pristanišču izbruhnil požar, ki je nato zajel tam shranjeni amonijev nitrat. To je povzročilo silovito eksplozijo, ki je uničila pristanišče in večji del mesta. Eksplodiralo naj bi 2750 ton amonijevega nitrata.

Preiskava eksplozije še vedno poteka. Po letu dni še vedno ni znano, kaj jo je sprožilo in zakaj so bile kemikalije nenadzorovano shranjene šest let. Do zdaj so ugotovili, kdo je odgovoren za transport amonijevega nitrata v Bejrut in kdo je odločil, da ga raztovorijo in shranijo v pristanišču.

Vodja preiskave Tarek Bitar je julija napovedal zaslišanje tedanjega premierja Hasana Diaba in od parlamenta zahteval, da trem nekdanjim ministrom, ki so zdaj poslanci, odvzame imuniteto. Parlament je zahteval dodatne dokaze, kar pa je sodnik zavrnil. Odgovorni tako preiskavo blokirajo tudi s sklicevanjem na imuniteto.

Družine žrtev so sicer ob obletnici od vlade zahtevale, da odgovornim odvzame imuniteto. Preiskavo je izvedla tudi nevladna organizacija Human Rights Watch, ki libanonskim oblastem očita malomarnost. Zahtevajo neodvisno preiskavo pod okriljem Združenih narodov, pozvali so k mednarodnim sankcijam proti vodilnim v Libanonu.

V eksploziji je umrlo več kot 200 ljudi. Foto: Reuters
V eksploziji je umrlo več kot 200 ljudi. Foto: Reuters

Poleg gospodarske tudi politična kriza

Država je sicer že vse od eksplozije brez vlade s polnimi pooblastili, saj je Diabova vlada nekaj dni po njej odstopila. Pretekli teden so dobili že tretjega mandatarja za sestavo vlade. To je postal milijarder in poslovnež Nadžib Mikati.

Hrana, izobraževanje, zdravstvo, voda

Francoski predsednik Macron je sicer danes na donatorski konferenci, ki jo gosti za Libanon, obljubil 100 milijonov evrov pomoči. Prepričan pa je, da si Libanonci zaslužijo izvedeti resnico glede katastrofe.

Francija želi z obljubljenimi sredstvi pomagati Libanonu na področju šolstva, zdravstva, prehrane in kmetijstva. Macron je ob tem libanonski politiki očital pomanjkljivosti na vseh ravneh. Opozoril je, da niso uresničili obljubljenih reform, namesto da bi si politiki prizadevali za javno dobro, sledijo zasebnim interesom.

"Ne bo praznega čeka za politični sistem," je posvaril. Pomoč bodo namreč namenili prebivalstvu in preverjali porabo sredstev.

Mednarodna skupnost se je tako postavila na stran ljudstva, je dodal.

Donatorsko konferenco soorganizirajo tudi Združeni narodi. Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je tvitnil, da je to tudi trenutek, ko se lahko pokažeta solidarnost in podpora libanonskemu ljudstvu pri skupni gradnji poti naprej.

Eno leto od eksplozije v Libanonu