Janša je spomnil, da je Evropska komisija pred kratkim potrdila slovenski program za okrevanje in odpornost, znotraj katerega bo naša država v naslednjih mesecih in letih dobila znatna sredstva za digitalno preobrazbo. "To je ključen razlog za to, da manj kot leto do konca mandata uvajamo to koordinacijo," je dejal. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da pri digitalni preobrazbi Slovenije nismo bili ravno uspešni.
Približno polovica ljudi v Sloveniji misli, da tehnologija lahko pospešuje razvoj, polovica pa misli obratno. Zato se na lestvici digitalnega indeksa uvrščamo pod evropsko povprečje in le slabih pet odstotkov vseh upravnih storitev se opravi elektronsko. Srečujemo se z velikim pomanjkanjem kadra za področje informacijske tehnologije, otežena je izvedba postopkov na sodobnih napravah zaradi zapletene zakonodaje, je potrebo po imenovanju 17. ministra v svoji vladi orisal Janša.
Poslance je pozval k podpori kandidatu in odzvalo se jih je 45. Proti jih je glasovalo 44. Andrijanič je takoj po glasovanju prisegel pred DZ in poslance tudi na kratko nagovoril. Kot je dejal, si bo prizadeval, da digitalizacija postane nacionalna prioriteta in projekt, ki združuje ne le celotno družbo, pač pa tudi celotno politiko.
"Ne gre za nič drugega kot za željo, da Slovenija čim bolj učinkovito porabi sredstva za digitalno transformacijo, ter da se povzpne visoko na lestvico digitalno razvitih evropskih držav," je glasove poslanske skupine SMC za Andrijaničevo imenovanje pojasnil Dušan Verbič. Andrijaniča so podprli tudi poslanci SDS, SNS in NSi, iz katere kvote prihaja. "Kmečke pameti mu je manjka," je dejal Zmago Jelinčič (SNS) in dodal, da je izredno sposoben mlad strokovnjak, kakršne potrebujemo. "Zato je smiselno, da ga potrdimo in v času do volitev naredimo marsikaj."
V opoziciji se strinjajo z izjemnim pomenom digitalizacije za prihodnost Slovenije, a do večinoma menili, da gre le za preusmerjanje pozornosti od neuspeha na nedeljskem referendumu o noveli zakona o vodah. "Zanimivo je, da smo za novega ministra izvedeli ravno takrat, ko je vlada doživela velik in odmeven fiasko na referendumu," je dejala Maša Kociper (SAB). Vladi se izteka rok trajanja in sama ne vidi prav nobenega razloga za imenovanje novega ministra.
Podobnega mnenja je Janja Sluga (nepovezani). "Gre za dimno zaveso, s katero želi predsednik vlade zakriti svoj poraz na nedeljskem referendumu in vršiti absolutno kontrolo nad porabo sredstev za okrevanje po pandemiji," je dejala. Strinjala se je, da mora biti digitalni preboj Slovenije prioriteta, a nasprotuje političnim improvizacijam, saj ne novi minister in ne nova vladna služba nista odločilni pogoj za nadaljnje korake pri digitalizaciji.
Podporo so mu odrekli tudi v LMŠ, katere poslanec Brane Golubovič je dejal, da Andrijanič ima nekatere dobre lastnosti, a to ne zadostuje za ministra. "Ne more dobiti naše podpore, kajti oseba, ki verjame v človekove pravice in svoboščine, ki spoštuje pravni red naše države, ki verjame v demokratična načela in javno dobro, si nikoli ne bi želela postati član te vlade," je dejal. Po njegovem mnenju ne potrebujemo novega ministra, pač pa predčasne volitve.
Ker je do konca mandata ostalo le še nekaj mesecev, se imenovanje novega ministra poslancu DeSUS Robertu Polnarju ne zdi smotrno. V poslanski skupini sicer nimajo enotnega stališča, je povedal.
Poslanci Levice so opozarjali predvsem na Andrijaničevo zaposlitev v tehnološkem podjetju Uber. "Od tega, da nam lobisti pišejo zakonodajo, smo prišli do tega, da jih vlada Janeza Janše kar neposredno imenuje za ministre," je dejala Nataša Sukič. Strinjala se je, da potrebujemo digitalizacijo, tehnološki preboj, napredek, razvoj in delovna mesta z dodano vrednostjo. "A ne na način nehigienskega pajdaštva z lobisti tujih korporacij," je dejala. Andrijanič je sicer dopoldne na zaslišanju pred odborom za notranjo politiko zanikal, da bi kdaj lobiral za svojega dosedanjega delodajalca.
Andrijanič, ki ga je Janša predlagal za ministra v začetku tedna, je danes zjutraj na seji odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot ključni cilj, za katerega se bo zavzemal na položaju ministra, izpostavil uresničitev čim več od prvih 40 rešitev za digitalizacijo s področij javne uprave, zdravstva, izobraževanja in gospodarstva, ki jih je strateški svet za digitalizacijo predstavil junija.
Biografija ministra
Andrijanič je univerzitetni diplomirani pravnik. Rodil se je v Ljubljani, velik del otroštva je preživel v Novem mestu, odkoder izhaja njegova družina. V Ljubljani je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Na Univerzi v Oxfordu je študiral mednarodne odnose in pridobil naziv Master of Public Policy.
"Ta izjemna izkušnja me je globoko zaznamovala, študij v tujini mi je omogočila štipendija Slovenske znanstvene fundacije, za kar sem ji do danes hvaležen," je 38-letni Andrijanič o študiju v tujini dejal na zaslišanju pred odborom DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Ponosen je, da je že od mladih nog aktiven v civilni družbi. Soustanovil in vodil je vrsto nevladnih organizacij, ki so si prizadevale za promocijo podjetništva in aktivnega državljanstva. Ena od njih je mladinska pobuda Mreža idej, ki je v času zadnje finančne krize stotinam mladih pomagala do novih znanj, veščin in zaposlitvenih priložnosti.
Vzpostavil je tudi vrsto strateških partnerstev z mesti in nevladnimi organizacijami na področju trajnostne mobilnosti, pametnih mest in digitalne transformacije ter kot govorec sodeloval na številnih mednarodnih konferencah o novih tehnologijah tako v EU kot ZDA.
Sodeloval je pri digitalni transformaciji Estonije, v desetih letih življenja v tujini je sodeloval tudi pri številnih drugih uspešnih digitalnih zgodbah. "Vsa ta leta sem z grenkobo opazoval, kako nas z velikimi koraki dohitevajo in celo prehitevajo srednjeevropske države, ki so bile pred 30 leti bistveno manj razvite od nas," je dejal na zaslišanju v DZ.
Nekaj časa je bil v Bruslju, pred tem pa tudi v Washingtonu in Sierri Leone. Maja 2016 se je zaposlil pri tehnološkem podjetju Uber, kjer je bil do povabila, naj kandidira za ministra, direktor za korporativne zadeve v srednji in vzhodni Evropi. Kot pravi, nikoli ni bil Uberjev lobist in tudi služba tam ga ne čaka.
Aprila letos je prevzel vodenje strateškega sveta za digitalizacijo pri vladi. Ta je konec junija predstavil prvi paket ukrepov s 40 rešitvami za digitalizacijo javne uprave, zdravstva, izobraževanja in gospodarstva, v katerem pa po njegovih besedah še niso zajete vse rešitve, ki bi bile potrebne za napredek Slovenije na tem področju. Predstavitev novega paketa ukrepov napoveduje septembra.
Andrijanič izpostavlja, da mora v Sloveniji digitalni preboj postati stvar širšega političnega in družbenega konsenza. "Digitalizacijo vidim kot ekipni šport, tu mora delati skupaj celotna politika, celotna družba," pravi.
Andrijanič je najmlajši od petih vnukov znanega novomeškega gospodarstvenika in farmacevta Borisa Andrijaniča (1910-1993). Boris Andrijanič je bil oče farmacevtske družbe Krka, ki jo je kot direktor vodil med letoma 1954 in 1984.