V Rokodelskem centru DUO Škofja Loka vabijo z razstavo Lan je lan, z njim je dela leto in dan, s katero poudarjajo tradicijo platnarstva na Škofjeloškem. »Obiskovalca popelje skozi zgodovino platnarstva na Loškem in skozi postopke pridelave lanu ter izdelave lanenega platna. Poleg zgodovinsko-etnološkega pogleda na dejavnost pa razstava pokaže tudi na uporabo lanenega platna za sodobne izdelke,« je pojasnila vodja rokodelskega centra Kati Sekirnik.
Kot je povedala, so člani lokalne skupnosti Davča, ki so povezani v Turističnem društvu Davča, edini, ki na Škofjeloškem še danes ohranjajo znanje in veščine pridelave lanu ter izdelave lanenega platna. Društvo od leta 1968 organizira tudi tradicionalno prireditev Dan teric, ki vsako leto avgusta poteka na kmetiji Pr' Vrhovc. Domačini ob tej priložnosti obiskovalcem prikažejo postopke izdelave lanenega platna od setve do tkanja ter običaje in navade, povezane s pridelavo in predelavo lanu. V Davči je že sedemnajst let tudi manjši muzej, v katerem so na ogled postopki in orodja za izdelavo platna.
Garaško delo
S svojim delom se na razstavi, ki jo je oblikovala Jana Jocif, poleg Turističnega društva Davča predstavljajo tudi rokodelke Nina Vastl Štefe, Rozalija Strojan, Lili Panjtar in Vita Ivičič. »Razstava med drugim prikazuje, da je tradicija pridelave lanu in izdelave lanenega platna izjemnega pomena in ključen element identitete celotne pokrajine tudi v Beli krajini. Tradicijo platnarstva v okviru javnega zavoda Krajinski park Kolpa tam ohranjajo še danes,« pove Kati Sekirnik.
Obiskovalci razstave med drugim izvedo, da je teritev veljala za domač praznik, povezan z mnogimi šegami, navadami, igrami in plesom. Med teritvijo je bilo za terice na mizi obilo hrane, delo pa so vselej zaključile z gostijo in plesom. Kljub temu da je šlo za naporno opravilo, je bil dogodek eden najbolj priljubljenih družabnih srečanj v vaških skupnostih in priložnost za druženje mladih neporočenih deklet in fantov.
Laneno seme pa ima pomembno vlogo tudi v ljudski medicini: ženskam naj bi pomagal do lažjega poroda, uporabljali pa so ga tudi za čaj kot klistir za blaženje črevesnih krčev in obkladke. V preteklosti so na Loškem iz lanenih cunj izdelovali tudi papir, po tej dejavnosti je ime dobila vas Papirnica. Razstava poteka v okviru projekta AlpTextyles, ki je financiran iz programa Alpine Space.
