"Ukrajinski vojski je s pomočjo zaveznic uspelo osvoboditi polovico ozemlja, ki ga je Rusija zasegla med invazijo. Prav tako je Kijevu uspelo rusko črnomorsko floto potisniti nazaj in s tem omogočiti izvoz žita na svetovne trge," je na novinarski konferenci izjavil Jens Stoltenberg in poudaril, da Ukrajina za nadaljnji boj proti agresorju potrebuje okrepljeno podporo zaveznic.
Ob tem je poudaril, da so zunanji ministri na zasedanju razpravljali predvsem o načrtu za zagotovitev zanesljive in predvidljive pomoči Ukrajini na dolgi rok, da Kijev ne bi bil odvisen od kratkoročne in prostovoljne pomoči zaveznic. Ministri so razpravljali tudi o krepitvi vloge članic Nata pri usklajevanju pomoči in usposabljanju ukrajinskih vojakov.
Stoltenberg podrobnosti o vsebini pogovorov in samega načrta na novinarski konferenci ni predstavil, češ da je ta še v postopku oblikovanja. Poudaril je le, da finančna pomoč Ukrajini ni dobrodelnost, temveč investicija v varnost Evrope.
Ponovno je tudi pozval ameriški kongres k potrditvi paketa pomoči za Ukrajino v vrednosti 60 milijard dolarjev. "Vsakršno odlašanje z odločitvijo ima posledice na bojišču. Tovrstno odlašanje pa je tudi eden izmed razlogov za trenutne težave ukrajinske vojske," je še dodal.
Prvi mož Nata se je na novinarski konferenci dotaknil tudi razmer v Gazi in obsodil nedavni izraelski napad na humanitarne delavce.
Glede na navedbe več diplomatov se načrt Stoltenberga nanaša na oblikovanje sklada v vrednosti 100 milijard evrov, s katerim bi v naslednjih petih letih zagotavljali vojaško podporo Ukrajini. Dokončno odločitev o predlogu je sicer pričakovati na julijskem vrhu zavezništva v Washingtonu.
Predlogu pričakovano nasprotuje Madžarska. Kot je na omrežju X zapisal njen zunanji minister Peter Szijjarto, ne bodo podprli nobenega predloga, ki bi "zavezništvo popeljal bližje vojni ali ga spremenil iz obrambne v napadalno koalicijo".