Reforme zdravstva, pokojninskega sistema in javnega sektorja ter ukrepi za večjo konkurenčnost gospodarstva ne pretresajo le slovenske politike in družbe, ampak vso Evropo. Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič je na to temo v Ljubljani gostil peterico ministrov iz sosednjih držav in Slovaške.

Vsa Evropa išče rešitve za izzive staranja prebivalstva in konkurenčnosti, ne da bi ob tem sesula javne finance, pravi minister Klemen Boštjančič. Sloveniji se z reformami mudi tudi zato, ker so pogoj za črpanje pol milijarde evrov iz evropskega sklada za okrevanje. Kje se torej zatika z izhodišči ministrstva za delo za pokojninsko reformo? Nekatere podpiramo, druge popravljamo, odgovarja minister, konkretneje ne želi pojasnjevati. "Imamo relativno dober položaj zaradi rekordno nizke brezposelnosti, ki nam omogoča, da nekatere ukrepe laže izvedemo, ki bi jih sicer težko," je dodal.

Tudi v Avstriji je po besedah ministra Magnusa Brunnerja v zakonu predvidena starost ob upokojitvi 65 let, dejanska pa le 62, in to je drago, pravi. "Če bi delali za en mesec dlje, bi prihranili 200 milijonov. Zato želimo upokojitveno starost vezati na pričakovano življenjsko dobo."

Tako Avstrija kot druge članice Unije pripravljajo spodbude za prostovoljno varčevanje v drugem stebru, v zasebnih skladih. "A realnost je drugačna, za Italijane je zagotavljanje pokojnin naloga države in spremeniti bi morali to kulturo, da bi kaj premaknili," pojasnjuje italijanski minister Gianfranco Giorgetti.

Madžari s 13. pokojnino popravljajo socialni položaj ljudi, na dolgi rok pa stavijo na družinsko politiko in več otrok. "Materam s štirimi otroki ni treba plačevati dohodnine, in to velja za vse življenje, izvzeti pa nameravamo tudi matere s tremi otroki," pravi državni sekretar na madžarskem finančnem ministrstvu Tibor Toth.

Demografija bo tudi prioriteta madžarskega predsedovanja Uniji v drugem polletju, napoveduje. Za Hrvaško take spodbude niso rešitev, odgovarja hrvaški finančni minister Marko Primorac. "Mi jim financiramo varstvo in izobraževanje, potem pa gredo v Nemčijo ali Avstrijo … najprej moramo zagotoviti gospodarski razcvet, da ustavimo izseljevanje," je prepričan.

Minister Boštjančič pa poleg reform zaradi novih evropskih javnofinančnih pravil, manj strogih od naših domačih, napoveduje tudi spremembo ustave.