Barbarina izpoved: Mojega brata so v Slovenski vojski umorili

Koprčan Blaž Furjan se je leta 1997 s služenja vojaškega roka v kasarni Franca Rozmana-Staneta, ki zdaj nosi ime po eni prvih žrtev osamosvojitvene vojne Edvardu Peperku, domov vrnil v krsti. Njegova sestra Barbara Furjan ni nikdar sprejela uradne razlage, da je v noči na 27. maj storil samomor. Na lastno pest se je lotila raziskave, svoje ugotovitve pa leta 2013 razkrila v knjigi V imenu resnice, po kateri so 2017. na njeno pobudo posneli istoimenski enourni igrano-dokumentarni film, ki si ga je še vedno možno ogledati na youtubu.

Pred sodiščem leta 2023 (z leve): pokojni Ciril Brajer, Barbara Furjan, odvetnik Edvard Bavcon in Avgust Cvetežar D. M.

Bos iz vojašnice

Po mnenju Božidarja (Darka) Martina Njavra, Francija Oražma in Marka Pojeta, nekdanjih pripadnikov specialne brigade Moris, ki je nehala obstajati leta 1998, je film zrežiran in zmonitran tako, da gledalci dobijo vtis o njihovi krivdi za nasilno smrt nesrečnega 19-letnika. Zato od njegovih ustvarjalcev, ob Furjanovi še režiserja Dejana Baboska, nekdanjega poveljnika Teritorialne obrambe Avgusta Cvetežarja ter novinarjev Mateja Šurca in Cirila Brajerja, ki je lani umrl, zahtevajo 38.000 evrov odškodnine. Po pokojnem Brajerju naj bi jo plačali njegovi dediči, ki pa se jim, za razliko od ostalih, ni treba javno opravičiti in umakniti izjav.

Kaj se je tiste majske noči resnično dogajalo v ljubljanskih Mostah, verjetno ne bo nikoli jasno, saj so si izjave prič in preiskovalcev velikokrat nasprotujoče. Furjan naj bi kar bos zapustil kasarno in nedaleč od carinskega skladišča v Mostah varnostniku ukazal, naj mu da čevlje in pokliče policijo, kmalu zatem pa se s kalašnikovim ustrelil v sence. Po mnenju Furjanove je bilo v preiskavi veliko nejasnosti, varnostnik denimo menda ni slišal strela, čeprav je bil oddaljen le nekaj deset metrov, po svojih besedah je bil neoborožen, v policijskem poročilu pa je navedeno, da je imel pištolo.

Zastavila 77 vprašanj

Blaževi svojci se sprašujejo tudi, kako da so našli prazen tulec, krogle pa ne, zakaj ga je obgrizel policijski pes, zakaj različna poročila o številu strelnih ran – na obdukcijskem poročilu sta menda omenjeni dve – zakaj bi od varnostnika zahteval, da pokliče policijo. In zakaj bi bil bos? Vprašanj, na katerih ni odgovorov, je kar 77.

LEARN MORE

Blue Billywig Video Player

Mladi nabornik je sicer prevažal častnike, prijateljem pa naj bi omenil, da so ga v vojski snubili za neke posle, vozil da naj bi orožje ali drogo. Vendar v filmu njegova sestra po svojih besedah ni s prstom pokazala na trojico tožnikov: "Kritična ost filma V imenu resnice je usmerjena v delo oblastnih organov v delu preiskovanja in pregona ter vojaških oblastnih struktur, ki niso sposobne ustrezno obravnavati in sprocesirati odklonskih ravnanj, do katerih prihaja v njihovih vrstah."

So pa v igranem dokumentarcu tožniki omenjeni. "Naj povedo svoje Marko Poje, Darko Njavro, Franci Oražem in tako dalje," izjavi Matej Šurc. Mitja Kunstelj, takrat tudi morisovec, pa govori o posebni skupini znotraj brigade, ki so ji mediji nadeli ime Paravomo, in katere vodja da je bil Njavro. Po njegovem naj bi trgovala z orožjem, "s čimer smo polnili naš črni fond". Za šoferje naj bi, kot izhaja iz njegovega pripovedovanja, novačili tudi nabornike, fazane, ko jim pravijo v filmu. Med njimi Blaža?

Mučna vprašanja v službi

Furjanova je vložila kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, iz katere pa se ni izcimilo nič. Na ljubljanskem okrožnem sodišču je pristala samo civilna tožba, ki so jo prek pooblaščenca, odvetnika Janeza Stuška, vložili Njavro, Oražem in Poje.

Obravnava, ki se je začela leta 2022, ni dobila epiloga zaradi upokojitve sodnice Vere Gams Premrl, in prevzela jo je sodnica Maja Rozman. Kot je poudarila prejšnji teden, ko je izpeljala prve tri naroke, se ne bo spuščala v razčiščevanje okoliščin Furjanove smrti, ampak v (ne)upravičenost izpostavitve tožnikov v filmu z imenom in priimkom.

Njavro, Oražem in Poje so pričali, da jih avtorji niso kontaktirali in tako niso dobili možnosti, da bi predstavili svojo plat. Oražem in Poje, ki imata občutljivi zadolžitvi v policiji, zaradi česa se v javnosti izpostavljata čim manj – tako tudi ne objavljamo njune fotografije – sta v petek spregovorila o mučnih vprašanjih, ki jima jih od objave filma in medijskih prispevkov o njem zastavljajo v službi in lokalnem okolju.  "Film je tako spretno zmontiran, da gledalec zaključi, kako sem jaz to naredil," je dejal Oražem, ki, kot je izpovedal, Blaža sploh ni poznal.

Ni ga bilo na premiero

Znani in po malem razvpiti bloger Mitja Kunstelj je v sodni dvorani ponovil nekaj navedb iz filma in med drugim pojasnil, da je s tožniki sprt, ker da so mu celo stregli po življenju, in zato ne bo odgovarjal na vprašanja njihovega odvetnika Stuška. Dodal je še, da je Furjanova iz filma izrezala nekaj njegovih izjav o Njavru in Oražmu, kar ji je zameril in ga na premiero v ljubljanskem kinu Komuna septembra 2017 ni bilo. Zdaj se spet razumeta.

Marsikoga, tudi sodnico, je zanimalo, kako da glede na njegove izjave v igranem dokumentarcu med toženimi ni Kunstlja. Kot smo razumeli tožnike in njegovega odvetnika, bi imeli zgolj težave z vročanjem sodne pošte, še bolj pa menda z izterjanjem morebitne odškodnine.

Obravnava se bo nadaljevala 11. junija, ko naj bi zaslišali tudi novinarja Šurca. Prejšnji teden se je opravičil zaradi zdravstvenih težav.