Močno prizadeto spomeniško območje Partizanske bolnice Franja, kakršno je bilo po ujmi avgusta lani. Foto: Žarko Rejc
Močno prizadeto spomeniško območje Partizanske bolnice Franja, kakršno je bilo po ujmi avgusta lani. Foto: Žarko Rejc

Marko Bidovec, predsednik ustanove Bazoviški junaki, je vlado pred kratkim pozval, naj po hitrem postopku v državni zbor vloži interventni zakon za sanacijo bolnice Franja, ki je kulturni spomenik državnega pomena, nosilec znaka evropske dediščine in je vpisana na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine.

Bidovčev poziv so pozdravili v Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Franjo in kjer zbirajo tudi donacije za njeno obnovo. Vodstvo muzeja je pojasnilo, da prizadevanja za obnovo niso zastala. Direktor muzeja Miha Kosmač je dejal, da je muzej v stalnem stiku s pristojnimi na ministrstvu za kulturo in Zavodu za varstvo kulturne dediščine, z Občino Cerkno kot lastnikom spomenika ter preostalimi deležniki v prizadevanjih za čimprejšnjo obnovo Franje. Lani novembra se je sicer napovedovalo, da bi lahko prve obiskovalce sprejela že leta 2025, ko bomo zaznamovali obletnico konca druge svetovne vojne

Koncert za zbiranje sredstev za obnovo bolnice Franja bo 22. junija v Cerknem. V Mestnem muzeju Idrija so doslej sicer zbrali že nekaj več kot 26.000 evrov donacij, akcija zbiranja sredstev še zmeraj poteka.

Obnova kulturnega spomenika na izvorni lokaciji
Direktor Idrijskega muzeja ob tem poudarja, da je skupni cilj vseh deležnikov ta spomenik obnoviti na obstoječi lokaciji. "Menimo, da druge alternativne rešitve za Franjo ni, saj vemo, da je samo doživetje Franje v tej ozki soteski tisto, kar v obiskovalcih vzbudi prava čustva. Barake so bile po prvotni ujmi rekonstruirane, lokacija pa je izvirna in jo moramo varovati za zanamce," je izpostavil Kosmač.

Poudaril je še, da bo sanacija zahtevna, zaradi česar jo je treba gledati tudi z vidika celotnega poplavnega stanja v državi. "Razumljivo je, da se je prvotna časovnica za obnovo Franje zaradi poplav v Sloveniji nekoliko zamaknila. V tej fazi morata občina kot lastnik spomenika in muzej kot upravljavec skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in pristojnimi na ministrstvu za kulturo oblikovati rešitve, ki bodo podlaga za objavo javnega razpisa za izbiro izvajalcev, zaradi njihove zasedenosti pa je težko napovedati, kdaj se bo sanacija Franje začela," je pojasnil muzejski direktor.

Nujnost vzpostavitve dolgoročnega sistema financiranja vzdrževanja
Po Kosmačevih besedah je za 10. maj sklican sestanek na ministrstvu za kulturo o nadaljnjih korakih za obnovo. Muzej medtem pripravlja dva dogodka, in sicer strokovno konferenco o zaščiti spomenikov na prostem pred naravnimi nesrečami in koncert za zbiranje sredstev za obnovo Franje. Idrijski muzej sicer že dalj časa opozarja tudi na nujnost vzpostavitve dolgoročnega sistema financiranja vzdrževanja Franje po vzoru idrijskega rudnika, to finančno breme pa bi v okviru načrta upravljanja moralo biti ustrezno porazdeljeno med vse deležnike.

Pogled na Partizansko bolnico Franja pred lansko ujmo. Foto: BoBo
Pogled na Partizansko bolnico Franja pred lansko ujmo. Foto: BoBo

Kateri posegi na Franji so neizbežni?
Občina Cerkno je že izdelala dokumentacijo z oceno stroškov sanacij. Kot izpostavljeno uvodoma bodo po besedah župana Občine Cerkno Gašperja Uršiča v zaledju potrebni bistveno večji posegi kot po ujmi 2007. "Po prvotnih ocenah bodo sanacija velikega plazu v zaledju spomenika, ureditev struge, postavitev zaščite z varovalnimi mrežami in zagotovitev odvodnjavanja stale od dva do 2,5 milijona evrov, pripravljamo tudi projekt zaščite samih objektov Franje z visečimi mrežami, kar naj bi po ocenah stalo od 800.000 evrov do milijon evrov. Ta dokumentacija je osnova za pridobivanje državnih sanacijskih sredstev," je povedal župan.

Zdravnica dr. Franja Bojc Bidovec (1913–1985). Foto: Cerkljanski muzej
Zdravnica dr. Franja Bojc Bidovec (1913–1985). Foto: Cerkljanski muzej

Multikulturnost in solidarnost v Franji
Bolnica Franja je delovala od zime 1943 do maja 1945. V njej so se ob slovenskih ranjencih zdravili tudi borci drugih narodnosti, med drugim Francozi, Rusi, Poljaki in številni predstavniki nekdanjih jugoslovanskih republik.

V bolnici Franja se je zdravil celo sovražnikov vojak, ki je tam dočakal konec vojne. Vse to je v Franjo prineslo multikulturnost, religijsko raznolikost in solidarnost. K zadnji so veliko pripomogli tudi tamkajšnji prebivalci, ki so pomagali pri delu bolnišnice. Franja je pomembna tudi z vidika ženske enakopravnosti. Bolnico je namreč najdlje vodila zdravnica dr. Franja Bojc Bidovec, po kateri nosi ime.