Zdravstvenemu domu Tolmin po novih odpovedih že 20. marca grozi zlom dežurstev

Že od konca prihodnjega tedna v Zdravstvenemu domu Tolmin grozi zlom sistema dežurstev, po katerem ne bo več mogoče zagotavljati zdravnikov v nočnem času in čez vikend. Novo krizo kadrovsko že podhranjenega doma je sprožil vsedržavni nadzor zdravstvene inšpekcije nad zdravniki - samostojnimi podjetniki, ki po starem ne bodo smeli več poslovati, brez njih pa zdravstveni dom v okolju, kakršno je Posočje, ne more normalno delovati.

TOLMIN > V Zdravstvenem domu Tolmin so kadrovske vrzeli (brez osebnega zdravnika je okoli 3500 občanov) krpali tudi s 14 zdravniki, samostojnimi podjetniki, ki so prihajali na pomoč od drugod. Šest jih je po inšpekcijskih nadzorih že odpovedalo sodelovanje in bati se je, da ta številka ni dokončna. Že čez teden dni grozi zlom sistema dežurstev ponoči in čez vikende. V teh kritičnih razmerah sta odstop ponudili vodja nujne medicinske pomoči Mojca Ivančič in vodja osnovnega zdravstva v domu Polona Gerčar Vičič. Ob tem je paradoks, da je te dni - tudi z državno pomočjo - tolminski zdravstveni dom gradbišče in bo dobil tudi satelitski urgentni center. Le zdravnike, ki bodo v njem delali, bo treba najti ...

Zdravstveni inšpektorji množično opravljali nadzore pri zdravnikih

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti je vse bliže sprejemu in v njej bo strogo ločena zasebna in javna zdravstvena dejavnost. V duhu tega je, kot kaže, država pohitela in tako so v zadnjih dneh po podatkih, ki so jih od zdravnikov dobili v Tolminu, zdravstveni inšpektorji množično opravljali nadzore pri zdravnikih - samostojnih podjetnikih in jih z ugotovitvenimi sklepi seznanili, da tako ne bodo smeli več delati naprej.

Žal je država v želji, da bi stopila na prste zaslužkarjem v zasebnih klinikah, s frontalno akcijo med zdravniki - samostojnimi podjetniki spravila v stisko tudi zdravstvene domove, kakršen je tolminski: z majhnim številom prebivalcev (20.000) v njegovem zaledju in s skoraj tisoč kvadratnimi kilometri gorate površine, na kateri zdravje ne nagaja le domačinom, temveč poleti še množici turistov, ki kolesarijo, planinarijo, veslajo, skačejo s padali in ... po poškodbah pristanejo pri zdravniku.

Kaj se v praksi obeta v Posočju po inšpekcijskih nadzorih, prepovedih in odpovedih in ob dejstvu, da bo na blažilne ukrepe prihajajoče novele zakona o zdravstveni dejavnosti treba še čakati, je na današnji novinarski konferenci v Tolminu najprej pojasnil direktor zdravstvenega doma Primož Uršič: “Našim pogodbenim sodelavcem se obetajo v kratkem odločbe o prepovedi obstoječega načina sodelovanja. To pomeni, da v našem domu ne moremo več pripraviti ustreznih razporedov dežurstev, ki bi pokrivala tudi nočni čas in vikende. Že sedaj smo to vzdrževali z nadurnimi obremenitvami, ki so segle krepko preko zakonskih meja. Rešitve ne vidim in pozivam ministrstvo za zdravje, da nam z natančnimi in uporabnimi navodili pomaga. Že v noči iz srede na četrtek smo komaj zakrpali dežurstvo. Kako bomo to počeli v nočeh in med vikendi po 20. marcu, si ne predstavljam. Z zdravstveno reformo se strinjamo, a je treba posebnosti zdravstvenih domov na slovenskem obrobju upoštevati, iz tega, kar se sedaj dogaja, pa je videti, da smo preslišani.”

Ne bodo ogrožena le dežurstva, temveč tudi delovanje ambulant v specialističnih dejavnostih

Vodja osnovnega zdravstvenega varstva Polona Gerčar Vičič je dodala: “ V našem domu s pogodbenimi sodelavci ne zagotavljamo le nujne medicinske pomoči, temveč tudi izvajanje programov v osnovnem zdravstvu na področju pediatrije, ginekologije in dela družinske medicine ter še nekaterih specialističnih dejavnostih. Zdravnike je izredno težko dobiti, saj so obremenitve povsod velike. Za pomoč smo prosili tudi kolege iz zavodov, ki so 150 kilometrov oddaljeni od Tolmina. Po zadnjih odpovedih ne bodo ogrožena le dežurstva, temveč tudi delovanje ambulant v že omenjenih specialističnih dejavnostih. Marsikateri majhen zdravstveni dom v Sloveniji si lahko pomaga s kolegi iz sosednjh zavodov, ki so po večini 15 ali 20 minut vožnje stran. Pri nas sta najbližja domova v Idriji in Novi Gorici oddaljena uro vožnje in za krpanje vrzeli pri dežurstvih neuporabna.”

Vodja nujne medicinske pomoči v domu Mojca Ivančič je opozorila še na nekatere stiske in izzive dela v Posočju: “Kadrovska stiska se izrazito poglablja v zadnjem letu. Včasih za dan naprej ne vemo, ali bomo zagotovili neprekinjeno oskrbo občanov. Zadnji nadzori zdravstvenega inšpektorata in pričakovane prepovedi in odpovedi so pripeljali do tega, da je delo nemogoče normalno organizirati. V trenutni zakonodaji ne vidim rešitve za nas. Mrežo nujne medicinske pomoči postavlja država. Njena je odgovornost, da nam pomaga pri premoščanju težav zaradi naših posebnosti. Ob tem, da si zaradi zahtevnega terena in oddaljenih bolnišnic marsikateri zdravnik ne upa priti delat k nam, imamo še naporen izrazit poletni priliv turističnih pacientov.”

Červ ne vidi izhoda

Tolmin župan Alen Červ je najbolj zaskrbljen, ker izhoda ne vidi: “Mi smo ministrstvo večkrat opozorili, kaj se nam s sedaj potekajočim nasilnim ločevanjem javnega od zasebnega, obeta, a odgovorov, razen tistih, da smo za zdravstvo odgovorni v občini, nismo dobili. Kar je bilo v naši moči, smo storili. Da bi se zdravniki lažje odločili za delo pri nas, smo ponujali službena stanovanja in službene avtomobile ter prilagoditev delovnega časa. Za odročno Baško grapo bomo v Podbrdu razpisali koncesijo za ambulanto družinske medicine. Razpisali smo tudi štipendije. Od tu dalje zakonitih in takoj uporabnih rešitev ne vidim, bomo pa soočeni s padcem sistema nujne medicinske pomoči, kakršnega smo doslej poznali in z zaprtjem večine specialističnih ambulant, saj je naša občina premajhna, da bi ji država odobrila večino od specializacij, ki jih sedaj imamo, z zaposlitvami za poln delovni čas. V takšnih razmerah brez pomoči zdravnikov od drugod ne moremo normalno delati. Tolminsko bi bilo treba čim prej razglasiti za deficitarno območje v zdravstvu in sprejeti posebne ukrepe.”

Červ še opozarja, da se bodo ob zmanjšanju dela dežurne službe in specialističnih ambulant v vseh zdravstvenih domovih na slovenskem obrobju povečali pritiski na urgence v večjih središčih, kjer kadra tudi primanjkuje.

---