Preobremenjenost, pomanjkanje kadra in dolge čakalne vrste so le nekateri od problemov, ki skrbijo tako zaposlene kot paciente. Zdaj pa je premier Robert Golob predstavil načrt. Ta naj bi po njegovih besedah sistem obrnil v pravo smer.
Vlada je za povečanje števila zdravstvenih delavcev sprejela več ukrepov, je v državnem zboru poudaril predsednik vlade Robert Golob. Med dolgoročnimi je naštel povečanje vpisa na medicinskih fakultetah in načrtovan program medicine na Primorskem, med kratkoročnimi pa lažje zaposlovanje tujih zdravstvenih delavcev in novelo zakona o tujcih.
Golob je danes na seji državnem zboru odgovarjal na vprašanja poslancev, smo poročali. Dve vprašanji sta se dotikali razmer v zdravstvu, zastavili sta ju nepovezana poslanka in članica stranke Demokrati Eva Irgl ter vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.
Kako bo potekalo delo v prihodnosti?
Zaposleni v zdravstvu opozarjajo na preobremenjenost, slabe delovne pogoje in prenizko plačilo zlasti v podpornih delovnih mestih, je opozorila Irgl. Največji problem v zdravstvu je po njenih besedah pomanjkanje zdravstvenega kadra.
V primeru sprejetja predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti so napovedani dodatni odhodi zdravnikov, je opozorila. "Zanima me, ali imate zaradi tega pripravljen načrt, kako bo potekalo delo brez teh zdravnikov in medicinskega osebja v prihodnosti," je vprašala.
Naštela je več aktualnih primerov. Med drugim je opozorila na pomanjkanje kadra na hematološkem oddelku ljubljanskega kliničnega centra, spomnila je tudi na težave nujne medicinske pomoči na Tolminskem.
Golob odgovarja: "V slovenskem zdravstvu vlada divji zahod"
"Zakaj sploh smo v situaciji, da se ukvarjamo z dvojnim delom, ki je unikum, nikjer na svetu ga ni, zakaj sploh smo v situaciji, da se ukvarjamo s tem, ali bodo pogodbeni sodelavci nekega zdravstvenega doma želeli delati v optimiziranem davčnem režimu ali pa ne bodo," je odgovoril Golob. Kot razlog za omenjeno je izpostavil, da v slovenskem zdravstvu zaradi neaktivnosti v preteklih desetletjih vlada "divji zahod".
V to stanje se je vlada odločila poseči in razmejiti javno in zasebno zdravstvo. Manjšina bo zaradi tega prizadeta, kar je normalno, je dejal. A se stanje v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu po njegovih besedah izboljšuje, in sicer zato, ker v njem delajo predani zdravstveni delavci.
Dodal je, da je vlada sprejela več ukrepov za povečanje števila zdravstvenih delavce. Povišali so število vpisnih mest na obeh medicinskih fakultetah, z Univerzo na Primorskem pa so sklenili sporazum o novem program medicine z dodatnimi 100 vpisnimi mesti. Gre sicer za dolgoročne ukrepe, med kratkoročnimi pa je izpostavil spremembe zakona o tujcih, ki so pospešile prihod tujih delavcev v Slovenijo.
Skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu
Godec pa je predsedniku vlade zastavila vprašanje glede skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu. Kritična je bila do novega sistema skrajševanje čakalnih vrst. Po njem naj bi v primeru, da se posamezen termin sprosti, na pregled oziroma poseg povabili bolnika s konca vrste, torej tistega, ki čaka najmanj časa.
Čeprav premier na seji tega ni zanikal, so na ministrstvu za zdravje pojasnili, da v zdravstvu velja tako imenovani faktor relativno čakajočih. Ta omogoča, da ob sprostitvi nekega termina prej pridejo na vrsto tisti bolniki, ki čakajo najdlje.
Faktor se ne uporablja za redno naročanje – v tem primeru se na novo naročen posameznik postavi na konec čakalne vrste glede na stopnjo nujnosti. Ko se sprosti termin, pa lahko zdravstveni izvajalec bolnika prerazporedi na ta sproščen termin. Na termin ne pride tisti, ki se je naročil zadnji, pač pa tisti, ki glede na stopnjo nujnosti čaka najdlje, so poudarili na ministrstvu.
Faktor relativno čakajočih je razmerje med dejansko čakalno dobo nekega bolnika in najdaljšo dopustno čakalno dobo za dano vrsto zdravstvene storitve ob upoštevanju stopnje nujnosti. Pri določenih storitvah faktorja ne računajo, denimo za kontrolne preglede ali če bolnik želi obravnavo pri določenem izvajalcu.
