Aktualni voditelj španske opozicije in Ljudske stranke Alberto Núñez Feijóo danes v parlamentu po pričakovanjih ni dobil potrebne absolutne večine glasov za sestavo vlade. Zanj bi moralo glasovati vsaj 176 od 350 poslancev, v skladu s poprejšnjimi napovedmi pa je dobil 172 glasov, proti je bilo 178 poslancev. Jutri bo imel še eno priložnost, ko bo dovolj že navadna večina, a skoraj gotovo bo proti znova glasovalo istih 178 poslancev socialistov, radikalne levice ter katalonskih in baskovskih nacionalističnih strank.
Potem bo imel možnost oblikovanja vlade sedanji premier Pedro Sánchez, ki je v zadnjih petih letih kot premier pokazal mojstrstvo političnega preživetja in ohranjanja oblasti. Poskušal bo dobiti podporo vseh 178 poslancev, da bi še naprej vladal Španiji. Čas bo imel do 27. novembra, kar je dva meseca po današnjem prvem glasovanju. Če tudi njemu ne uspe, bo kralj Filip VI. verjetno razpustil parlament in za 14. januar razpisal nove volitve.
Poziv Evropolu: katalonski separatizem ni terorizem
Sánchezu ne bo lahko dobiti podpore katalonskih poslancev. V torek je celo Republikanska levica, bolj zmerna od obeh separatističnih strank v parlamentu, kot pogoj za podporo zahtevala zakoniti referendum o odcepitvi Katalonije. Ker pa Sánchez tej njihovi najpomembnejši zahtevi ne more ustreči, jim poskuša ugoditi drugje. Notranje ministrstvo je na primer od Evropola pisno zahtevalo popravek letnega poročila o teroristični grožnji, tako da katalonskega separatizma ne bi več povezovali s terorizmom. Kot piše desnosredinski madridski dnevnik El Mundo, gre za izpolnitev zahtev političnega emigranta Carlesa Puigdemonta, ki se je pred španskim pregonom umaknil v Belgijo. S tem naj bi si Sánchez povečal možnosti, da ga bo Puigdemontova stranka Junts 27. novembra podprla za premierja.
V začetku septembra se je Puigdemont na novinarski konferenci v Bruslju pritoževal, da katalonsko osamosvojitveno gibanje v Evropski uniji velja »za drugo največjo grožnjo, takoj za džihadizmom«. Kot predpogoj za pogajanja o novi vladi je zahteval »priznanje in spoštovanje demokratične legitimnosti osamosvojitvenega gibanja«. Puigdemont je tako kritiziral poročilo o stanju in trendih terorizma v EU (TE-SAT), ki ga je Evropol objavil 14. julija. V njem so katalonsko in baskovsko gibanje za neodvisnost uvrstili v poglavje o etnonacionalističnem in separatističnem terorizmu. Špansko notranje ministrstvo zdaj zahteva umik omembe katalonskega gibanja za neodvisnost iz tega poglavja, v katerem se je na primer znašla Kurdska delavska stranka (PKK) iz Turčije.
Pred dnevi je Puigdemont zahteval amnestijo tudi za dvanajst pripadnikov »odborov za obrambo republike«, ki so jih aretirali pred štirimi leti, ker so pripravljali sabotaže na strateški infrastrukturi, da bi na ta način dosegli neodvisnost, kot piše El Mundo, ki vladi očita, da znova vpleta EU v zadeve, ki so neposredno povezane s Sánchezovo kandidaturo za premierja, pri čemer Španija obenem še predseduje Svetu EU. Pred tem je Sanchezova vlada že podprla predlog, da katalonščina, baskovščina in galicijščina postanejo uradni jeziki EU. Odločitev so v pristojnem Svetu EU preložili na poznejši čas.
