Foto: BoBo
Foto: BoBo

Na novinarski konferenci Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Marta Grgič Vitek povedala, da se je med pandemijo covida-19 za skoraj vsa rutinska cepljenja znižala precepljenost otrok, razen precepljenost proti mumpsu, ošpicam in rdečkam.

"Zelo opazno pa je bilo znižanje cepljenja s šestvalentnim cepivom, torej cepivom, ki ga otroci dobijo kot dojenčki, ko so cepljeni proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence in hepatitisu B," je dejala.

Zamike pri izvajanju cepljenja, ki so nastali med pandemijo covida-19, je nujno nadoknaditi, da bodo otroci pravočasno zaščiteni pred nalezljivimi boleznimi. Zamude pri cepljenju otrok in slabšo precepljenost bo mogoče odpraviti v prihodnjih letih, je dejal pediater in predsednik sekcije za primarno pediatrijo Denis Baš.

Pri odločitvah staršev za cepljenje otrok imajo po njegovih besedah veliko vlogo pediatri, ki lahko odgovorijo na morebitne dvome staršev glede cepljenja. Ob tem je poudaril, da starši, ki se odločijo, da svojih otrok ne bodo cepili, s tem sprejmejo odgovornost, da bo otrok morda zbolel za boleznijo, kar bi bilo s cepljenjem mogoče preprečiti.

Tudi pri odraslih bi morali povečati precepljenost

Pri odraslih pa bi bilo po navedbah Marte Grgič Vitek treba izboljšati precepljenost proti gripi in pnevmokoknim okužbam predvsem rizičnih skupin, precepljenost proti gripi in oslovskemu kašlju pri nosečnicah ter precepljenost vseh proti klopnemu meningoencefalitisu (KME), saj Slovenija sodi med države z največjo pojavnostjo KME-ja v Evropi.

Precepljenost proti gripi se je v sezoni 2021/22 v celotni populaciji znižala na osem odstotkov, medtem ko je bila v letu prej deset odstotkov. Enako je ta precepljenost pri starejših od 65 let padla z 28 na 25 odstotkov, kar je zelo daleč od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije.

WHO opozarja na globalni upad stopnje cepljenja

V ponedeljek se je začel svetovni in evropski teden cepljenja, s katerim želi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozoriti na globalni upad stopnje cepljenja in potrebo po tem, da se nadoknadijo morebitni izpuščeni odmerki cepiva, še posebej pri otrocih. Cilj tedna je zaščititi čim več ljudi pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem.

Regionalni svetovalec Siddhartha Sankar Datta iz urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je na novinarski konferenci NIJZ-ja poudaril, da je teden cepljenja priložnost za razmislek o pomenu cepljenja.

Dodal je, da se vsak znesek, vložen v cepljenje, šestnajstkrat povrne, saj gre pravzaprav za naložbo v državni zdravstveni sistem, in ne strošek. V državah z nizko in srednje visokimi prihodki pa se vsak znesek povrne štiriinštiridesetkrat.

Cepljenje po njegovih besedah namreč pomeni direkten prihranek pri zdravljenju otrok, prihranek časa zdravnikov in medicinskih sester, pa tudi prostora v bolnišnicah, ki se ga lahko uporabi za zdravljenje drugih bolnikov.

Posredno pa cepljenje pomeni prihranek tudi na nekaterih drugih področjih. Tako so denimo starši manjkrat bolniško odsotni zaradi bolezni otrok. Študije ob tem kažejo, da so polno cepljeni otroci boljši v šoli, ker so manj odsotni zaradi bolezni, prav tako so pozneje manj bolniško odsotni v službah

Cepljenje je eden največjih medicinskih uspehov v zgodovini

Cepljenje spada med največje uspehe v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja upanja za medicino prihodnosti. Osnovna ideja cepljenja se je porodila iz opazovanja in spoznanja, da ljudje, ki so preboleli nekatere kužne bolezni, pozneje niso več zboleli za enako boleznijo, čeprav so bili v stiku z okuženimi osebami, so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Že stoletja pred našim štetjem so Kitajci iz krast bolnikov s črnimi kozami izdelovali praške, cepiva, ki so jih vtirali v kožo zdravim ljudem, da bi jih zaščitili pred okužbo med epidemijami črnih koz. Danes delovanje takega 'cepiva' lahko pojasnimo s tem, da so se virusi med sušenjem krast na soncu inaktivirali. Ko so potem mrtve viruse vtrli v kožo, je imunski sistem cepljenega človeka izdelal protivirusna protitelesa, ki so pozneje ščitila organizem ob vdoru živih virusov črnih koz.

V Sloveniji je precepljenost s šestvalentnim cepivom proti otroškim boleznim (davica, tetanus, oslovski kašelj, hemofilus influence tipa b, otroška paraliza, hepatitis B) upadlo pod 90 odstotkov. Foto: Shutterstock
V Sloveniji je precepljenost s šestvalentnim cepivom proti otroškim boleznim (davica, tetanus, oslovski kašelj, hemofilus influence tipa b, otroška paraliza, hepatitis B) upadlo pod 90 odstotkov. Foto: Shutterstock

Cepljenje je izkoreninilo številne smrtonosne bolezni

Cepljenja so prinesla ogromno zdravstveno korist tako posamezniku kot vsemu človeštvu. Zahvaljujoč cepljenju zdaj mnogih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so ljudje nekoč hudo zbolevali, postali invalidi ali celo umirali, ne srečamo več.

Cepljenje ima dokazane koristi za zdravje cepljenega posameznika. Pri nekaterih cepljenjih pa je namen tudi vzpostavitev kolektivne odpornosti proti določeni bolezni v celotni populaciji. Tako lahko preprečimo širjenje povzročiteljev med prebivalstvom ali bolezen celo izkoreninimo.

Kolektivna imunost ščiti tiste, ki se ne morejo cepiti

Pri tem je pomembno, da dosežemo zadostno precepljenost ciljne populacije. Kolektivna imunost omeji širjenje povzročiteljev in tako varuje pred okužbo tudi tiste, ki s cepljenjem še niso pridobili odpornosti ali se zaradi kontraindikacij in drugih razlogov ne morejo cepiti. Proti mnogim nalezljivim boleznim za zdaj še nimamo cepiv, potekajo pa raziskave novih metod za izdelavo cepiv. Po vsem svetu si znanstveniki prizadevajo, da bi še izboljšali doslej poznana cepiva v smislu učinkovitosti, varnosti in primernosti za množično uporabo, so še dodali na NIJZ-ju.

Cepljenje tudi v lekarnah?

Tudi pri Lekarniški zbornici Slovenije ob tednu cepljenja poudarjajo, da je cepljenje en največjih dosežkov v medicini in farmaciji, s katerim smo dosegli, da nas bolezni, kot so ošpice, mumps, rdečke, davica, tetanus, oslovski kašelj in otroška paraliza, ne ogrožajo več.

"Premalokrat se namreč zavedamo, kako nevarne so bolezni, ki jih učinkovito preprečujemo s cepljenjem," je pojasnila predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič.

Lekarniški farmacevti si sicer po navedbah zbornice prizadevajo, da bi omogočili cepljenje proti sezonski gripi tudi v lekarnah. Tako bi ljudem omogočili udobno dostopnost do cepljenja. Za vzpostavitev imunosti pri odraslem je potreben en odmerek cepiva vsako sezono, najbolje konec oktobra ali v začetku novembra. Cepljenje proti gripi v lekarnah je praksa številnih evropskih držav, najdlje to izvajajo v Angliji in na Irskem, kjer so dosegli zelo visoko precepljenost.

Precepljenost otrok s šestvalentnim cepivom pod 90 odstotki

Podatki NIJZ-ja kažejo, da se je precepljenost s šestvalentnim cepivom (davica, tetanus, oslovski kašelj, hemofilus influence tipa b, otroška paraliza, hepatitis B) pri otroških boleznih v letu 2022 znižala na manj kot 90 odstotkov, kar je občuten padec, tudi precepljenost proti pnevmokoknim okužbam je upadla na 61 odstotkov.

Precepljenost prebivalstva upada