Kar trije evropski komisarji so danes predstavili najnovejši predlog evropske komisije o strategiji za obrambno industrijo stare celine. V tretjem letu evropske podpore Ukrajini v vojni proti Rusiji hoče komisija s pomočjo 1,5 milijarde evrov denarja iz evropskega proračuna pomagati povečati evropsko vojaško proizvodnjo, hkrati pa države članice pripraviti do tega, da bi skupaj naročale obrambne proizvode ter da bi ob naložbah v lastno obrambo več kupovale v Evropi. Članice namreč pogosto posegajo po proizvodih drugih obrambnih industrij, denimo ameriške ali južnokorejske.
Evropska komisija tudi poziva Evropsko investicijsko banko (EIB), naj spremeni pravila glede posojanja denarja, ki ne omogočajo kreditov za obrambne namene. Obrambni sektor bi tako lahko pridobil nova sredstva, sprostitev posojilnih pogojev EIB pa bi po oceni evropske komisije ugodno vplivala tudi na pripravljenost komercialnih bank na kreditiranje obrambnega sektorja.
Vzpostavljanje zanimivega trga za proizvajalce
Novega obrambnega komisarja, ki bi predvsem usklajeval delo obrambne industrije, je kot eno svojih zamisli za naslednjo evropsko komisijo pred tedni predstavila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Njena sedanja komisija zdaj predlaga strategijo in program za povečanje proizvodne učinkovitosti obrambne industrije ter vizijo, da bi države članice, katerih nacionalna pristojnost je odločati o svojem načinu obrambe, pri nakupih orožja in opreme bolj sodelovale in tako podprle razcvet evropske obrambne industrije. »Želimo zagotoviti pravi panevropski obrambni trg, ki zajema celotno celino in je zato zanimiv za obrambno industrijo,« je razlagala komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.
Skupaj s komisarjem za notranji trg Thierryjem Bretonom in visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom, ki hkrati vodi Evropsko obrambno agencijo, so zatrjevali, da komisija ne posega v evropske pogodbe in si ne lasti novih pristojnosti, temveč poskuša predvsem krepiti evropsko obrambno industrijo v okviru možnosti spodbujanja notranjega trga k večji proizvodnji. Že to samo po sebi kaže, kako občutljivo je vprašanje obrambe za države članice. Te morajo tudi potrditi strategijo in program spodbud za obrambno industrijo. V prid razmišljanjem komisije govorijo podatki, ki so jih nizali komisarji. Evropska obrambna industrija je razdrobljena, naročanje pa fragmentirano. »Nimamo svojega Pentagona tako kot ZDA, ki bi z naročili spodbujal obrambno industrijo. Mi se moramo o tem usklajevati,« je razlagal Borrell. Komisija želi tudi z novo strategijo državam dati spodbudo za skupno naročanje, s čimer bi po oceni Vestagerjeve evropska obrambna industrija rasla in ustvarjala nova delovna mesta.
Želja za več skupnega naročanja
»Pred vojno v Ukrajini je evropska obrambna industrija zagotavljala 40 odstotkov potreb evropskih vojsk, okoli 50 odstotkov proizvodnje pa so izvozili,« je ugotavljal Borrell. Od začetka vojne v Ukrajini proizvodnja v evropski obrambni industriji ne dohaja več potreb. Ukrajina denimo na letni ravni potrebuje 1,5 milijona topovskih izstrelkov, teh pa Evropa ni sposobna proizvesti. Povrh tega ni težava zgolj s povečanjem proizvodnih zmogljivosti, ki jih je sicer evropska obrambna industrija od začetka vojne že dvignila za polovico. Problematično je tudi trošenje evropskega denarja za obrambo.
Vse preveč denarja za obrambo – kar do 80 odstotkov – se namreč steka iz Evrope, večino pa ga Evropa zapravi pri ameriških proizvajalcih orožja. »To ni več vzdržno, če je sploh kdaj bilo,« je poudarila Vestagerjeva. Komisija zato za krepitev lastne industrije in večje neodvisnosti od ZDA članicam predlaga, da si zastavijo cilj, da do leta 2030 vsaj 50 odstotkov sredstev, namenjenih za nakup obrambne opreme, porabijo na evropskem notranjem trgu. Vsaj 40 odstotkov potrebne opreme naj bi nabavili s skupnimi naročili. Ta skupna naročila naj bi določali v novem odboru za pripravljenost obrambne industrije, ki ga bodo poleg predstavnikov držav članic sestavljali predstavniki evropske komisije.
Vse to so kratkoročni načrti. Tiste, ki segajo onstran mandata aktualne komisije von der Leynove, so prepustili v premislek naslednji ekipi. Že sedaj pa se pojavljajo ideje o še večjih vlaganjih v obrambno industrijo, tudi z obsežnim novim skupnim evropskim zadolževanjem po vzoru sredstev za gospodarsko okrevanje po pandemiji koronavirusa.
