Moja obilna grška poroka 3
Grška poroka je očitno že postala franšiza. Lahko bi zapisali, da celo obilna franšiza, saj je v dvajsetih letih od svojega nastanka (2002) zavrtela kar nekaj gledalcev in temu primerno zapolnila blagajne. Tretji del je bil zato kar pričakovan – in težko bi rekli, da ljubitelji tovrstne komedije ne pričakujejo še četrtega. Tako je pač z grškimi porokami in novimi dogodivščinami.
Torej: v že omenjenem prvem delu smo spoznali grdo račko, svojeglavo Toulo Portokalos (Nia Vardalos, ki je tokrat sedla tudi na režiserski stolček), ki se je zagledala v postavnega neznanca Iana Millerja (John Corbett), s katerim je pričela hoditi na zmenke in postala labodka. Seveda sta se kmalu za tem poročila in se trudila povezati svoji družini. V drugem delu (2016) pa sta se srečala s težavami svoje odraščajoče najstnice. Nato pa se je ta kar (pre)velika družina pripravljala na še obilnejšo grško poroko in sedaj še na potovanje – v Grčijo. Medtem je glava družine Gus Portokalos (Michael Constantine, orig. Gus Efstratiou) umrl in se zato pripravlja veliko vse-družinsko, medgeneracijsko srečanje. Igralec je dejansko umrl leta 2021 v starosti 94 let, bil pa je sin grških imigrantov, ki so prišli v Ameriko ob prelomu pred-prejšnjega stoletja. Film Moja obilna grška poroka 2 (2016) mu je bila zadnja vloga.
Glasbo za film je tokrat naredila Stephanie Economou, z Grammyjem nagrajena violinistka in komponistka, ki nadvse rada združuje različne glasbene žanre (tudi folk in rock) ter predvsem različne zvočne svetove – od elektronike do čiste etno in klasične glasbene zasedbe. Tako je tudi temu filmu vdihnila in dodala tisti 'grški' prizvok, brez katerega ni obilnega srečanja in še obilnejše poroke. Ne moremo se pritožiti nad idejami, toda le-te so že precej predvidljive in lahkotno znane, zato je komičnost nekoliko manj učinkovita – vsaj za tiste, ki poznamo začetke tega simpatičnega zapleta. A komedija se očitno, s skoraj vsemi znanimi akterji in zapleti, nadaljuje.
