Čeprav temperature še niso prav pomladne, se vrtičkarji že pripravljajo na prva pomladna opravila. Katera so to in kdaj je najboljši čas zanje, da bo pridelek obilen, predvsem pa kakovosten?
Pri kateri temperaturi je zemlja primerna za pripravo gred?
Gredice, oziroma kar celoten zelenjavni vrt, pripravljamo le kakih 7 do 14 dni pred sejanjem ali sajenjem vrtnin. Če to naredimo veliko prej, se struktura zemlje poruši. Z obdelavo, rahljanjem, jo namreč pripravimo na prihod vrtnin. Zato jo obdelujemo samo, ko je suha in godna za obdelavo. Če je napovedan dež, raje počakajmo. Posamezne gredice lahko enostavno zrahljamo tik pred zdajci. Delo začnemo pri 5 °C, a le za grah in bob. Naslednje vrtnine morajo počakati, da se zemlja segreje na vsaj 8 °C. To je čas za krompir in prve solatnice. Če pa imamo težave s talnimi škodljivci, počakamo, da se segreje na okoli 15 °C. Takrat bodo strune in ogrci tik pod površjem in jih enostavno ročno uničimo.
Je bolje zemljo lopatati ali jeseni na njej naredimo zastirko in jo pustimo do pomladi pri miru?
Pri odločitvi pomaga poznavanje tipa naših vrtnih tal. Če imamo izrazito glinena, težka tla, potem jih pozno jeseni prelopatamo in pustimo velike grude. Načeloma jih razdrobi zimski mraz. Kjer pa imamo srednje težka ali celo lahka tla, jih pustimo pri miru. Kadar na njih ni vrtnin, jih nujno zastremo s suho zastirko, kakršni so slama, miskant, substrat organska zastirka …). Če pa so v zemlji vrtnine, na primer jesenske solatnice, kapusnice, česen, jih po vrstah zastremo z omenjeno suho zastirko. Tako ostane zemlje dlje časa topla in vrtnine rastejo. Spomladi pa s segrevanjem vremena zastirko odstranimo. Zastirka namreč preprečuje segrevanje in tudi ohlajanje. Zato jo odstranimo in pustimo, da se zemlja segreje. Nato jo lahko vrnemo na vrt.
Ali je dobro zemljo pred pomladjo pognojiti in s čim?
V spomladanskem času opravimo temeljno ali osnovno gnojenje. Vsem vrtnarjem priporočam, da vsaj na štiri leta opravijo analizo zemlje. Zaradi nje vemo, koliko imamo posameznih hranil, organske snovi v domači zemlji in skladno s tem gnojimo. Če je organske snovi preveč, uporabljamo rudninska gnojila. Kadar pa je je premalo, imejmo v mislih uporabo substrata organske zastirke, organska gnojila ter dodajanje komposta v jesenskem času. Gnojimo vedno od 7 do 14 dni pred sajenjem oziroma sejanjem. Tako so hranila na voljo rastlinam, ko začnejo rasti. Pazimo na vsebnost fosforja in kalija pri naši analizi zemlje in skladno s tem uporabimo ustrezno gnojilo.
Katere rastline so prve na vrsti za gnojenje?
Pri pripravi zemlje najprej spomladi pognojimo gredice za krompir. Uporabimo rudninsko gnojilo z dovolj fosforja in kalija ter počasi sproščujočim dušikom. Tako zagotovimo enakomerno rast in razvoj rastline ter gomoljev. Isto gnojilo uporabimo tudi pri osipavanju.
Je bolje rastline posejati ali posaditi sadike, ki smo jih vzgojili sami ali kupili na vrtnariji?
Če smo izkušeni vrtnarji in vzgajamo kakovostne sadike, jih ni treba kupovati na vrtnariji. Precej enostavno je vzgojiti domače solatnice, čebulo in celo kapusnice. Veliko bolj zahtevne so plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec, bučke …), ker se nam hitro pretegnejo. Ko sadimo sadike, ki so pravilno utrjene, enostavno veliko hitreje pridemo do pridelka v primerjavi s semenom. Le pri solatnicah svetujem, da posadimo vrsto sadik in še posejemo vrsto. Naslednje setve opravimo v tedenskih razmakih, ker bo drugače solatnic preveč.
S čim okrepimo sadike, da bodo bolje rastle?
Krepitev sadike se začne že pri semenu. Uporabljamo biostimulante, kot so rdeče morske alge v kombinaciji s simbiotskimi bakterijami Bacillus amyloliquefaciens. Sadike enostavno zalivamo na 7 do 14 dni in seveda ne nehamo po presajanju na vrt. Omenjene bakterije se naselijo na koreninskem sistemu vrtnin in ga močno povečajo. Zelo zanimiva je uporaba na krompirju, saj je zaradi njih pridelek precej večji in bolj enakomeren.
