Na letošnjem sejmu MEGRA, ki je v Gornji Radgoni potekal od 17. do 19. aprila, se je predstavilo 175 razstavljavcev iz 11 držav. Na skoraj deset tisoč kvadratnih metrov razstavnih prostorov so se srečevali gradbeniki, prodajalci gradbene mehanizacije, proizvajalci materialov in predstavniki strokovnih združenj ter državnih ustanov.
Bolj kot na poslovni vidik so se organizatorji te sejemske prireditve in predstavniki podjetij ter združenj, povezani z gradbeno panogo, osredotočili na strokovna srečanja. Vsebina je bila usmerjena v trenutno problematiko panoge in gospodarskega okolja sploh. Poudarili so zeleni prehod, izrabo obnovljivih virov energije. Med temami pa je bila še digitalizacija gradbene panoge, s katero lahko v srednje šole in visokošolske programe privabijo več mladih, ki se šele odločajo za karierno pot.
Gradbeništvo ni le fizično delo
»Za gradbeno panogo je radgonski sejem MEGRA več kot dobrodošel, saj povezuje večino akterjev,« nam je povedal Rok Cajzek, direktor rogaškega družinskega gradbinca GIC Gradnje, ki pravi, da se na takšnih dogodkih izmenja veliko mnenj in izkušenj. Poleg tega nagovarja mlade kadre, da gradbeništvo ni le fizično delo, ampak zahteva veliko znanja, s katerim upravljamo sodobne tehnologije in informacijska orodja. »Na drugi strani se na takšnih dogodkih sestajamo z našimi naročniki in odločevalci v državi,« je še povedal Rok Cajzek.
V ospredju strokovnih srečanj je bil razvoj gradbenega gospodarstva, ki je odvisen od razvijanja državnih projektov. Veliko je bilo predstavitev digitalnih rešitev in njihove uporabe na gradbiščih, zato smo predstavili tudi našo rešitev.
Mladim smo predstavili vizijo in strategijo našega podjetja, po kateri želimo ustvariti trajnostno gradbeno podjetje z največjo dodano vrednostjo za sodelavce in naročnike. Prav tako smo jim predstavili naše programe mentorstva, senčenja in možnosti za pridobitev štipendij. Vse, ki jih je zanimali delo v našem podjetju, smo povabili, da navežejo stik z nami, da jim lahko predstavimo, kako ustvarjamo novo gradbeno kulturo.
Sejem je obiskalo veliko dijakov
V Pomgradu to sejemsko prireditev izkoriščajo predvsem za promocijo gradbeništva mladim, ki se odločajo o karierni poti. Član uprave tega pomurskega gradbinca Kristian Ravnič je ob tem omenil zelo dober odziv srednjih poklicnih šol, zato na tem sejmu predstavljajo možnosti zaposlitve. Z vodstvom sejma imajo zelo dobre odnose. Za mlajšo populacijo so recimo prikazali proces asfaltiranja površine. Prikazali so jim še delovanje gradbene mehanizacije, ki so jo pripeljali zadnji dan sejma.
»Zelo smo zadovoljni tudi z delom Združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, ki je povezalo vso gradbeno panogo v skupen nastop na tej prireditvi. Zato lahko vsak obiskovalec sejma naveže stik z večino največjih gradbenih podjetij v Sloveniji,« je poudaril Kristian Ravnič.
To ni sejem za kupovanje cementa
Pogovarjali smo se tudi z direktorjem Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Gregorjem Fickom, ki je bil programski vodja na letošnjem sejmu MEGRA. Poudarja, da se na takšnih dogodkih ne tkejo le poslovni stiki, ampak je bolj pomembna predstavitev panoge: »To ni več sejem izpred 20 let, ko so ljudje kupovali cement in druge materiale ter opremo,« pravi Ficko, treba je predstaviti nove tehnologije, poslovne modele, informatizacijo postopkov, zelenega prehoda in podobno. Prav tako morajo mladi spoznati, da ta panoga gradi, ne ruši in da ne gre za umazane posle, ampak dejavnost, ki se modernizira.
Na naši zbornici želimo sporočiti, da se je vpis na srednje in visoke šole povečal. Gradbena panoga pa je pred zelo velikimi spremembami: »Tudi v Evropi bosta digitalizacija in robotizacija, v Aziji že postajata prevladujoči, vse bolj pomembni,« je razložil Ficko.
Tretje zelo pomembno področje je trajnostni pristop in uporaba zelenih gradbenih materialov. Gre predvsem za reciklažo, zato bo treba vgrajevati čim več materialov, ki se jih bo dalo po rušitvi objekt znova uporabiti. Prav tako bo treba tako pri gradnji kot uporabi objektov zmanjšati porabo energije in izpuste ogljikovega dioksida.
Nova zasnova bagra s kratkim zadkom
Branko Kobal, direktor ajdovskega Balavta, je pri našem obisku njihovega razstavnega prostora omenil nekaj novih orodij, ki so jih razvili sami ali so produkt drugih proizvajalcev. Vendar je posebej poudaril Volvov 12- do 14-tonski bager EWR130E z 90-kilovatnim motorjem. V Balavtu stavijo na posebnost, in sicer novo zasnovo bagra s kratkim zadkom. Stroj ima na trgu najkrajši zadek – 1,55 metra. Ta v prečnem položaju sega le dobrih 28 centimetrov čez širino koles, spredaj ima dvodelno roko, dolgo 6,95 metra ali 7,25 metra. »Zato se lahko izvajalec del loti del, ki jih običajni bager ne zmore,« nam je povedal Kobal, ki poudarja večjo varnost in udobje pri delu na zoženih in tesnejših deloviščih, kjer je manevrirnega prostora malo, prav tako je bolj preprost prevoz stroja.
Ker bo v Sloveniji v prihodnjih letih veliko dela na vodotokih, je Balavto na letošnjem sejmu predstavil še dve novosti za te operacije. Prva je vibracijska plošča vibroBAT za utrjevanje terena z bagrom, druga novost pa je grabež za oblaganje skal BGS06 za gradnjo skalometov, podpornih zidov, oblaganje strug in utrjevanje vodotokov. Predstavili so še nov Steelwirstov tilt-rotator XQ14 s prijemalom in avtomatskim priklopom vseh hidravličnih linij iz kabine s sistemom Open S. S tilt-rotatorjem lahko upravljavec bagra vse priključke v obe strani vrti za 360 stopinj in jih lahko nagiba v dve strani za 45 stopinj.
Trije novi stroji
Ajdovski zastopnik za gradbene stroje Dehkatrade Cetin je na letošnjem sejmu poleg že znanih gradbenih strojev predstavil tri novosti. Direktor podjetja Huseyin Cetin nam je povedal, da so od 10. do 13. aprila razstavljali tudi na sejmu MAWEV v Sankt Pöltnu blizu Dunaja: »Naš nastop je bil zelo uspešen, sklenili smo tudi nekaj pogodb.«
Med novostmi so na sejmih predstavili svoje novo zastopništvo – turškega proizvajalca Betonstar in njihovo vgradno betonsko črpalko. Med Hidromekovimi gradbenimi stroji pa so kot novosti predstavili valjar 110 CS in novo serijo kombinirk K4, model 102. Gre za stroje, pri katerih je videti logični razvoj prejšnjih različic. Na zunaj se od prejšnjih ne razlikujejo precej, bolj pomembne so novosti v kabini. »Delovna mesta v teh strojih so bolj ergonomska, precej je tudi elektronske opreme za hitrejše in bolj preprosto delo strojnikov, ki upravljajo te stroje,« je razložil Cetin. Ob tem je dodal, da ti stroji ob enaki moči porabijo manj energije. Zato je delovanje novih različic bolj ekonomsko in bolj prijazno do okolja.
