Mesec je ob robu zasedanja ministrov za delo in socialno politiko v Bruslju danes dejal, da je šla vlada pri zadnjih spremembah zakona o evidentiranju delovnega časa, ki se uporabljajo od novembra lani, "maksimalno v prid zaščite delavcev".
Bistvena novost v noveli je po njegovih besedah ta, da lahko kolektiv zaposlenih ali Inšpektorat RS za delo tam, kjer se delavci pritožujejo, da delajo tudi po 300 ur na mesec, pa se jim opravljenega dela ne beleži pošteno in zanj niso v celoti plačani, zahteva uvedbo elektronskega evidentiranja. A po drugi strani so se v vladi z novelo "precej po nepotrebnem zapletli v vprašanje, ali morajo vsa ostala podjetja beležiti delovni čas".
Vladna novela namreč podjetjem ob že prej nujnem vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur narekuje še vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela, izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom, ure v drugih posebnih pogojih dela ter ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času.
Kot je dejal minister, tovrstno evidentiranje uvajajo številne evropske države, z januarjem letos je v veljavi tudi v Nemčiji. A v Sloveniji je taka ureditev naletela na velik odpor, zato so se v vladi odločili za vnovične spremembe zakona. Sam predlaga, da bi morali prihod in odhod z dela ter odmor evidentirati le kršitelji.
"Mislim, da moramo v tistih kolektivih, kjer so odnosi urejeni, pustiti, da sami urejajo odnose, v tistih kolektivih, kjer so ljudem pravice kršene, pa nastopiti najostreje," je podčrtal.
Kritike sindikatov, da je vpisovanje prihoda in odhoda z dela ključno, da se ugotovi kršitve, ter da se v primeru, da se teh ne more ugotoviti, ne more ugotoviti niti kršiteljev, je zavrnil.
"Evidence delovnega časa so vsa podjetja v Sloveniji obvezana voditi od leta 2006 in te evidence vsebujejo marsikaj, od tega, koliko ur je kdo delal, do tega, ali gre za nočne ure in tako naprej /.../. Če delovni kolektiv presodi, da je evidenca, ki jo podaja delodajalec, lažna, da njihove ure niso izplačane, lahko po zadnji noveli zahteva uvedbo elektronske evidence, če bo ta predlog, ki sem ga podal, sprejet, pa bo lahko zahteval tudi beleženje dela 'od-do', malice in tako naprej," se je odzval Mesec.
Prepričan je, da s sindikati vsebinsko niso tako narazen, kot je bilo slišati na današnji novinarski konferenci reprezentativnih sindikalnih central, zavrnil je tudi njihove navedbe, da vlada in on sam dajejo prednost delodajalcem.
"Mislim, da je ta optika, ali sem naklonjen delodajalcem ali sindikatom, povsem napačna. Mi se moramo pogovoriti o tem, kakšno ureditev bi želeli imeti v državi, kakšna ureditev je življenjska in kakšna ureditev na drugi strani ščiti pravice delavcev. Če se bomo pogovarjali na ta način, bomo brez problema prišli do rešitve," verjame.
Predstavnike delojemalcev zato vabi na nov pogovor. Medtem se bodo o možnih spremembah posvetovali tudi v koaliciji, je napovedal. Vsa srečanja naj bi bila izvedena še ta teden.
V sindikalnih centralah pa so danes napovedali, da bodo v primeru, da bodo spremembe zakona o evidentiranju delovnega časa sprejete mimo njih, vložili tožbo na Sodišče EU. To je namreč v preteklosti že odločilo, da mora biti beleženje podatkov o delu urejeno na način, da so evidence jasne.