Poslanci so v začetku julija sprejeli zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Zakon, ki so ga v koaliciji večinsko podprli, nasprotujejo pa mu v opoziciji, bo med drugim podlaga za določitev potencialnih prednostih območij za sončne in vetrne elektrarne ter določena tudi predpisana prednostna območja za postavitev sončnih elektrarn, npr. večje strehe, zaprta odlagališča, energetska in prometna infrastruktura. Kot je poročal STA, v SDS in NSi menijo, da se zakon preveč osredotoča na sončno in vetrno energijo ter da gre za lobistični zakon.

Mag. Bojana Muršič: Zakonu nasprotujem zaradi odstopanja od obstoječih zakonov in pomanjkanja varovalk

Zanimivo, da zakona ni podprla mag. Bojana Muršič, poslanka Socialnih demokratov iz Ruš. Na naše vprašanje, zakaj je glasovala proti, je zapisala: “Naj v uvodu navedem, da se zavedam, da je v Sloveniji veliko potenciala za izkoriščanje obnovljivih virov in je smiselno ta potencial tudi koristiti in seveda to podpiram. A Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov prinaša tako prednosti kot slabosti.

Eden izmed ključnih razlogov, zaradi katerih sem zakonu nasprotovala, je odstopanje od obstoječih zakonov in premalo varovalk, zaščite javnega interesa narave. Skrbi me možnost posegov v prostor na kmetijskih zemljiščih, tudi v območjih, ki so zaščitena zaradi svoje naravne vrednosti. Varovanje kmetijskih zemljišč je ključno za ohranjanje naše biotske raznovrstnosti in kmetijske dejavnosti, zato bi morali biti pri sprejemanju takšnih odločitev še posebej previdni. Izsekavanje gozdov je še ena zaskrbljujoča točka, saj gozdovi igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in ohranjanju ekosistemskih ravnotežij. Namesto da bi dovolili njihovo uničevanje, bi morali spodbujati trajnostno rabo gozdnih virov.

Prav tako me skrbi hitrejši postopek razlastitve, zaradi umeščanja naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Ta ukrep bi lahko imel negativne posledice za naravno dediščino naše države in ogrozil občutljive ekosisteme, ki jih je treba zaščititi za prihodnje generacije. Končno dejstvo, da bo akcijski načrt sprejela vlada, lahko sproži tudi dvome o transparentnosti in vključevanju vseh relevantnih deležnikov v postopek sprejemanja odločitev. Zato sem se nagibala k temu, da bi akcijski načrt sprejel DZ. Zakon bo imel dolgoročne posledice za naše okolje, naravne vire in družbo kot celoto.”

Ruški občinski svet glasoval za ustavitev postopka umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorju

Spomnimo, da so tudi občinski svetniki v Rušah v začetku junija soglasno zavrnili leta 2021 že potrjeni podpis dogovora o služnostnih pravicah družbi Energija na veter za potrebe izgradnje kablovoda na Pohorje, kjer to podjetje načrtuje postavitev 56 vetrnih elektrarn. Ob tem so vlado pozvali, da ustavi postopek umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorju. “Rušani smo proti kablovodu, proti razlastitvi občinskih zemljišč. Sama bi si očitala, če bi podpisala nekaj, kar ima negativni vpliv na premoženje občine, ljudi in njihovo zdravje,” je takrat za naš medij povedala ruška županja Urška Repolusk.

Investitorji umaknili vlogo za gradbeno dovoljenje

Konec junija je nato družba Energija na veter umaknila vloge za gradbeno dovoljenje. Ministrstvo za naravne vire je namreč zavrnilo možnost za podaljšanje roka za dopolnitev vloge za prvih 22 vetrnic. Kot so sporočili iz podjetja, katerega lastništvo vodi v švicarsko družbo Woc Group, bi bilo podaljšanje nujno zaradi dodatnega utemeljevanja, za katerega potrebujejo več časa, kot to predvideva sam postopek. “Cilj investitorjev je, da se projekt v celoti izpelje v soglasju z vsemi deležniki, v korist lokalnih skupnosti in Slovenije ter ob spoštovanju interesov vseh deležnikov,” so povedali v družbi, ki jo vodi Mitja Hertiš in kjer so prepričani, da bo nekaj dodatnega časa, vloženega v projekt, odpravilo ovire in povečalo širšo sprejemljivost projekta. Zasebni investitorji so sicer, kot še piše STA, še nedavno napovedovali, da so tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Skupaj so načrtovali 56 vetrnih elektrarn z nazivno močjo 3,5 megavata, skupaj torej 196 megavatov. V načrtu so imeli fazno izvedbo dveh projektov s 35 in 21 stojišči vetrnih elektrarn, vse pa naj bi stale na območju Treh kraljev in Areha v občini Slovenska Bistrica, medtem ko naj bi del kablovodov tekel tudi čez zemljišča občine Ruše.

Vetrnice bi morali prvenstvo postavljati na degradiranih območjih

In kaj meni ruška poslanka Bojana Muršič o postavitvi vetrnih elektrarn na Pohorju? Po njenih besedah so novi objekti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kot je veter, vsekakor potrebni. Prepričana je, da bi jih morali prvenstveno postavljati na degradiranih območjih, ki jih imamo v Sloveniji nedvoumno veliko. “Glede na to, da Pohorje oziroma območja na Pohorju ne sodijo v degradirana območja, nasprotujem vsem predlogom umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorju. Pohorje, ki predstavlja pljuča severovzhodne Slovenije, so del Nature 2000 in tudi vir naravne pitne vode. Zato bi bil poseg v prostor z umestitvijo vetrnih elektrarn nesprejemljiv. Pohorje moramo ohraniti kot območje najvrednejše narave, vodnih virov, krajine ter razvoja zelenega turizma. Zato umeščanju vetrnih elektrarn na Pohorju ostro nasprotujem.”

Dravske elektrarne Maribor: Naš cilj povečati priključno moč in proizvodnjo iz obnovljivih virov energije v naslednjih petih letih

Obrnili smo se tudi na Dravske elektrarne Maribor, ki prav tako načrtujejo projekte, vezane na obnovljive vire energije. Veljajo za največjega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov v državi in to, kot pravijo, želijo še naprej ostati. Proizvedejo četrtino vse električne energije v Sloveniji in kar 80 odstotkov vse električne energije iz obnovljivih virov, strateško pa je njihova vizija v načrtovanju in investiranju v nove proizvodne enote. “Tako je naš cilj povečati priključno moč in proizvodnjo iz obnovljivih virov energije v naslednjih petih letih. Kot podjetje v posredni državni lasti je naša odgovornost slediti in uresničevati zaveze in usmeritve države glede povečanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Postopke vodimo družbeno odgovorno in transparentno, predvsem pa skladno z zakonodajo in vsemi akti. Naš cilj in poslanstvo je, skladno s strategijo celotne skupine HSE, še naprej preudarno razvijati in izvajati projekte, ki vodijo Slovenijo po poti zelenega prehoda.”

Med projekti vzdrževanja obstoječih proizvodnih enot in strateško razvojnimi ter inovativnimi projekti kot prioritetne izpostavljajo:

– rekonstrukcijo hidroelektrarne Formin (v naslednjih letih je načrtovana celovita obnova najmlajše hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave, s ciljem zanesljivega obratovanja za naslednja desetletja ter povečanja moči in posledično proizvodnje),

– postavitev sončnih elektrarn na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin (v naslednjih letih načrtujejo postavitev 28 MW sončne elektrarne; manjši del t. i. segment 5 SE Zlatoličje je bil postavljen v preteklem letu),

– sončne elektrarne na in ob vseh njihovih objektih, pri katerem so v fazi izdelave tehnične dokumentacije glede možnega dejanskega izkoristka prepoznanih MW moči ter večje sončne elektrarne na degradiranih območjih, pri čemer sodelujejo z različnimi lokalnimi skupnostmi (tako Dravske elektrarne Maribor kot ostale družbe skupine HSE),

– vetrne elektrarne Ojstrica, Rogatec in Paški Kozjak (VE Ojstrica je v fazi, ko so po izvedeni javni razgrnitvi okoljskega poročila podana stališča do predlogov in pripomb javnosti, ki bodo javno objavljena; VE Rogatec in VE Paški Kozjak sta v fazi priprave vseh strokovnih podlag, potrebnih za izdelavo okoljskega poročila, ki vsebuje številne raziskave, smernice in omejitve za zagotavljanje varovanja ljudi, varstva krajinskih značilnosti, posegov na kmetijska zemljišča, rastlinske in živalske habitate, funkcije gozdov ter druge. Okoljsko poročilo, ki bo nastalo na podlagi vseh ugotovitev strokovnih podlag bo predvidoma zaključeno konec leta 2023 oziroma v začetku leta 2024. Skladno s postopki bo pristojno ministrstvo izvedlo javno razgrnitev in javno obravnavo za vse deležnike in zainteresirane javnosti. To je osnova za nadaljnje ključne korake, kot so potrditev državnega prostorskega načrta ter priprava projektne in investicijske dokumentacije za izgradnjo.)

– geotermično elektrarno Čentiba – pilotni projekt prve geotermične elektrarne v Sloveniji – kjer so zagonski testi načrtovani oktobra letos.

Omeniti velja še malo hidroelektrarno Pesnica, kjer so pridobili gradbeno dovoljenje in so v fazi javnega razpisa za opremo, in hranilnike električne energije. Za baterijski hranilnik ob hidroelektrarni Mariborski otok so pridobili gradbeno dovoljenje, aktivnosti pa se odvijajo tudi pri projektu črpalne hidroelektrarne Kozjak.