Med najbolj izrazitimi ovirami, ki so povzročile, da se je do leta 2022 razmeroma majhen delež podjetij v Sloveniji odločil za uporabo umetne inteligence (UI), sta na prvih mestih pomanjkanje usposobljenega kadra in zahtevnost vpeljave, koordinacije in učenja, kažejo izsledki največje slovenske in evropske raziskave o proizvodni dejavnosti European Manufacturing Survey (EMS).
V prispevku predstavljamo rezultate rabe tehnologije, ki je v zadnjem letu in pol intenzivno vstopila v vsakodnevno življenje podjetij in posameznikov ter družbe kot celote. Pred predstavitvijo rezultatov poudarjamo, da smo raziskavo opravili v prvi polovici leta 2022, kar je tik pred velikim bumom, ki so ga povzročila orodja generativnega UI, kot je ChatGPT.
Brez dvoma so podjetja v zadnjem letu in pol spoznala potenciale teh orodij in so jih začela vključevati v svoj poslovni vsakdan. V skladu z zapisanim je treba predstavljene rezultate obravnavati pazljivo, kažejo pa na dejstvo, da so proizvodna podjetja že pred drugo polovico leta 2022 začela vlagati in razvijati rešitve UI.
Raba specializirane programske opreme z UI
V raziskavi smo proučevali, ali slovenska proizvodna podjetja uporabljajo specializirano programsko opremo na različnih področjih in katere aplikacije oziroma programska oprema vsebuje funkcionalnost samoučenja, kar je sposobnost UI. Zanimalo nas je, ali proizvodna podjetja uporabljajo specializirane programske rešitve za upravljanje proizvodnih procesov, nadzor kakovosti, vzdrževanje strojev in opreme, upravljanje interne logistike, upravljanje energije in izboljšave oziroma inovacije pri izdelkih ali proizvodnih procesih.
Delež podjetij, ki take rešitve uporabljajo, je precejšen, se pa razlikuje po posameznih področjih. Ni presenečenje, da dve tretjini podjetij uporabljata programsko opremo za upravljanje proizvodnih procesov, kar sovpada z deležem proizvodnih podjetij, ki imajo celovite (ERP) ali parcialne (MES) informacijske rešitve v proizvodnji.
Dodatno nas je zanimalo, ali te programske rešitve že vključujejo algoritme samoučenja oziroma funkcionalnost UI. Kot je razvidno iz preglednice, je delež podjetij, ki uporabljajo specializirano programsko opremo za posamezna področja, precej različen.
Na splošno približno 20 do 30 odstotkov podjetij, ki uporabljajo programsko rešitev za neko področje, v te programske rešitve vključuje tudi funkcionalnost UI. Splošni delež slovenskih proizvodnih podjetij, ki uporabljajo programsko opremo, podprto z UI, je med petimi in 12 odstotki.
Delež podjetij, ki za zdaj ne uporabljajo programskih rešitev, podprtih z UI, nameravajo pa jih uvesti do leta 2025, je do 20-odstoten. Znova je treba poudariti, da v času raziskave podjetja še niso poznala potencialov generativnega UI, zato je mogoče sklepati, da bi v nasprotnem primeru bili ti deleži planirane rabe mnogo večji.
Krepka rast v primerjavi s predzadnjo raziskavo EMS
Dodajmo, da je v naši raziskavi iz leta 2018 UI v svojih procesih uporabljalo le pet odstotkov opazovane populacije proizvodnih podjetij.
Kot vidimo, se je delež proizvodnih podjetij, ki uporabljajo posebne rešitve na podlagi algoritmov za samoučenje oziroma UI, občutno povečal.
Če združimo vseh šest možnih vrst programske opreme, ki temeljijo na UI, vidimo, da 20 odstotkov slovenskih proizvodnih podjetij uporablja vsaj eno od teh.
Katere ovire so najbolj izrazite
Nazadnje smo pogledali še, zaradi katerih ovir se je do leta 2022 razmeroma majhen delež podjetij odločil za uporabo UI. Udeleženci so ocenjevali posamezne ovire na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da ovire sploh ne zaznavajo, in 5, da jo zaznavajo v zelo velikem obsegu. Zabeležili smo mediano vseh odgovorov.
Kot prikazuje slika, se na prvem mestu znajdeta pomanjkanje usposobljenega kadra in zahtevnost vpeljave, ki ju podjetja zaznavajo kot veliki oviri. To pomeni, da ju 50 odstotkov podjetij zaznava kot veliko (ocena 4) in zelo veliko (ocena 5) oviro. Sledijo pomanjkanje infrastrukture, pomanjkanje jasno opredeljene ekonomske koristi ter pomanjkanje uporabnosti za trenutne izdelke in procese. Izmed preostalih ovir so pomisleki glede ekološkega vpliva, pomanjkanje podpore znotraj dobavne verige, pomanjkanje podpore vodstva in pomisleki glede nadzora podatkov ocenjeni kot najmanjša ovira pri uporabi UI.
Nova raziskava EMS prihodnje leto
Leta 2025 bomo opravili novo raziskavo o proizvodni dejavnosti, v kateri bomo dali še več poudarkov vprašanjem UI.
Pričakujemo lahko občutno povečanje deleža proizvodnih podjetij, ki na različne načine uvajajo in uporabljajo zmogljivosti UI.
Orodja, kot so ChatGPT in vrsta podobnih orodij ter njihovih izpeljank, so v letu in pol izjemno pospešila rabo UI. Podjetja spoznavajo velik potencial te tehnologije, predvsem pa odkrivajo področja, kjer jim tehnologija UI lahko pomaga. Pri tem gre pogosto za področja, kjer si pred slabima dvema letoma proizvodna podjetja sploh niso znala predstavljati potencialnih koristi UI.
Opomba:
Iztok Palčič je redni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru in vodja raziskave EMS za Slovenijo. Klemen Kovič je mladi raziskovalec na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru in sodelavec pri raziskavi EMS.
