Sara Briški Cirman, v teh dneh bolj znana kot Raiven, ki nas zastopa na Evroviziji, je bila pred časom gostja pri Mihi Šaleharju v njegovem podkastu. Poglejmo si, kaj je povedala.
Zakaj ima nekdo potrebo, da nastopa na odru?
Raiven se je izobraževala na Konservatoriju za glasbo v Mariboru in kasneje na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter magistrirala iz solopetja. Za svoje dosežke je prejela tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Zaveda pa se, da ima glasbena kariera tudi določen psihološki vzrok.
"Vsi smo malo narcisi. Menim, da se ne boš postavil na oder, če ne rabiš nujno odobravanja in potrditve drugih ljudi. In več kot tega rabiš, manj si zares zadovoljen sam s sabo."
"Če gre otrok že zelo mlad v glasbeno šolo in so starši zelo ponosni na to, otrok dobi potrditev, da sta mamica in očka ponosna takrat, ko stoji na odru in ko mu drugi ploskajo. Takrat je zares vreden. Menim, da nasplošno vsa glasbena tekmovanja, sploh pri otrocih, ki so še premajhni, da bi razumeli, kaj to je, niso dobra popotnica za njih. Otrok se začne tako zelo identificirati s tem. Tako sem se tudi sama, ker sem bila ves čas samo v glasbenih šolah."
"Ampak sedaj greš pa spet na glasbeno tekmovanje," jo vpraša Miha Šalehar. V smehu odgovori: "Točno to."
Kako se Raiven odziva na kritike in negativne komentarje?
"Kako moreš biti narcističen, da misliš, da je uspešen glasbenik samo tisti, ki dela glasbo za čim širše množice? Takoj ko narediš bolj nišno glasbo, pa nisi več uspešen glasbenik. Kako se lahko nekdo postavi v vlogo, da bo ocenjeval, kaj je dobro in kaj slabo ter kako bi nek umetnik moral delati? Mislim, da smo tukaj zato, da izražamo to, kar se v našem notranjem svetu dogaja. Torej to, kar je iz mojega notranjega sveta prišlo, je slabo in bi morala delati čisto komercialo ter gledati samo na to, kaj želijo drugi ljudje slišati, ne to, kar jaz zares želim povedati?" Je povedala v podkastu Mihilizem.
"Na družabnih omrežjih obstaja skupina, v kateri se pojavlja veliko teorij zarot. In tam se je pojavila tudi teorija o tem, kako sem transgender - satanist. To mi je bilo nekaj najboljšega," pove v smehu. "Je bila pa poleg tudi strokovna podlaga, ki je temeljila na anatomiji. Moj kazalec je krajši od prstanca, to pomeni, da sem fant. In pa ravno ključnico imam ter moška ramena...," se je pošalila na svoj račun.
Kako je na Raiven vplivala psihoterapija?
Ker je Raiven potrebovala nekaj izven glasbe, se je vpisala na študij na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, kjer obiskuje tretji letnik specialističnega študija psihoanalitična psihoterapija.
"Študij psihoterapije mi širi obzorja. Kvaliteten študij psihoterapije je predvsem sestavljen iz dela na sebi. Osebna izkušnja oz. lastna terapija je zame najbolj dragoceni del študija in mi je hkrati predstavljal največji izziv ter največjo preobrazbo, iz katere tudi črpam motivacijo za učenje. Tudi po svojem končanem študiju si življenja več ne predstavljam brez terapije. Mogoče ne v tako visoki frekvenci, pa vendar verjamem, da bo psihoanaliza vedno del moje življenjske poti.
"Močno verjamem v moč terapije ali še bolje, psihoanalize. Tega nikoli nisem skrivala in z vplivom, ki ga imam kot medijska osebnost čutim odgovornost in predvsem željo, da svoje navdušenje nad terapijo delim," je povedala v intervjuju na sfu-ljubljana.si.
Vir: Podkast: Mihilizem
Preberite si še:
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
