Nenavadni trikotni stolp, ostanek nekdanjega gradu Šalek, še danes označuje vstop v Šaleško dolino. Na zahodu jo varujejo slikovite Kamniško-Savinjske Alpe, na vzhodu pogorje starodavnega Pohorja, proti jugu se spogleduje s Posavskim hribovjem. Tod se vije reka Paka s pritoki, tu so privlačna jezera. Rudarstvo je spreminjalo podobo pokrajine in oblikovalo značaj mest in krajev, ki obiskovalca navdušijo s spajanjem neobičajne industrijske dediščine in zelenih posebnosti.
Povezani s premogovništvom
Prav o tem, kako pomembna je dediščina premogovništva, so udeleženci spregovorili na 2. Turističnem forumu Šaleške doline, ki je minuli konec tedna potekal v Vili Bianca. Na forumu so razpravljali o tem, kakšen potencial ima industrijska kulturna dediščina za razvoj turizma, kako ohranjati snovno in nesnovno dediščino premogovništva v Šaleški dolini ter kako s povezovanjem kulture in turizma v procesu pravičnega prehoda iskati nove smeri naprej. Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline, je med drugim poudarila, da je DNK njihove destinacije premogovništvo. »Praktično ni družine v Šaleški dolini, ki ne bi bila povezana s premogovništvom, da ne bi kdo vsaj poznal nekoga, ki je delal v Rudniku lignita, kot se je včasih reklo premogovniku. Tudi sama sem rudarska hči. Jasno je, da brez premoga ne bi bilo najmanjšega slovenskega mesta in vsega, kar mesto ponuja – od urbane infrastrukture do kulturnega utripa,« je dejala in povedala, da so se kot destinacija zelenega napredka uvrstili v finale, med šest najboljših trajnostnih zgodb na mednarodni turistični borzi ITB Berlin.
Mesto Velenje je nastalo in se razvilo okrog Premogovnika Velenje, ki je še vedno eden najvidnejših delov lokalne identitete. Kljub aktivnemu delovanju premogovništva in termoelektrarne vidijo v tej dediščini priložnosti za zeleni prehod. »Duh skupnosti, solidarnosti in skrbi drug za drugega, ki je bil del rudarskega načina življenja, je postal del naše identitete. Na Zavodu za turizem Šaleške doline smo zavezani viziji postati družinam prijazna in zelena destinacija s pomembnim deležem poslovnega turizma. Prepričani smo, da prav dediščina premogovništva ponuja edinstvena butična doživetja, ki obiskovalcem omogočajo pristen stik z lokalno kulturo in tradicijo,« je povedala Alenka Kikec in izpostavila nagrajene turistične produkte Velenje Underground, Skrivnosti potopljenih vasi in Polet v usnjarno Evrope. Vse te zgodbe in doživetja namreč potrjujejo, da je njihova industrijska dediščina pravzaprav njihova konkurenčna prednost. »Ključno je, da krepimo lokalno identiteto in jo ponosno predstavljamo na domačem in tujih trgih.«
Najgloblja jedilnica na svetu
Ko se z najstarejšim delujočim dvigalom v Sloveniji spustite v podzemni del Muzeja premogovništva Slovenije, se znajdete v svetu velenjskih knapov in lignita. Poldrugo uro dolga Podzemna pustolovščina, ki vključuje vožnjo s premogovniškim vlakom, vas vodi med historičnimi prizori z lutkami in avdiovizualnimi predstavitvami življenja ter dela rudarjev. Vmes vas lahko tudi kaj preseneti. V jedilnici, ki je kar 160 metrov pod zemeljskim površjem in je verjetno najgloblja jedilnica na svetu, pojeste knapovsko malico: kos kruha in kranjsko klobaso. Lahko pa doživetje nadgradite z že omenjenim kulinaričnim doživetjem Velenje Underground, ki je uvrščeno v zbirko Slovenia Unique Experiences. S kombinacijo surovega industrijskega okolja in gastronomskih užitkov boste predramili vse čute. Tu vas s svojo presenetljivo Štajgerjevo južino s štirimi hodi čakajo večkrat nagrajeni kuharski mojstri.
Velenjski muzej
Obisk Velenja odpira starodavne zgodbe o mastodontih in življenju na gradovih ter spomni na stoletja stare kmečke domačije in obrti, ki so oblikovale trge Šaleške doline. Posebnosti iz preteklosti odkriva Muzej Velenje, ki domuje na velenjskem gradu. Že obisk gradu, ki je znan kot eden najlepše ohranjenih slovenskih gradov, pusti močan vtis. Velenjski grad se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1270, današnjo podobo pa je dobil v 16. stoletju, ko so ga tedanji lastniki popolnoma prenovili in napol trdnjavsko zasnovan grad spremenili v renesančno rezidenco. Po drugi svetovni vojni je grad prešel v družbeno premoženje in veliko notranje opreme je bilo uničene, stavba je začela propadati. Leta 1957 je velenjski premogovnik ustanovil Muzej slovenskih premogovnikov, ki je svoje prostore dobil na velenjskem gradu. Kmalu so v njem začele nastajati nove zbirke, hkrati pa je potekala intenzivna obnova grajske stavbe.
Danes je Muzej Velenje s svojim delovanjem pristojen za območje treh občin Šaleške doline, Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, obiskovalcem pa na velenjskem gradu ponuja na ogled enajst stalnih muzejskih in galerijskih razstav ter vedno tudi kakšno zanimivo občasno razstavo. Poleg zbirk, ki obiskovalca popeljejo skozi lokalno zgodovino, vsekakor velja izpostaviti še afriško zbirko Františka Foita, eno od treh najpomembnejših afriških zbirk na slovenskih tleh, zbirko ostankov mastodonta in zbirko sodobne slovenske umetnosti.
