V središču sporazuma sta stroga omejitev priseljevanja in skrajna zaostritev nizozemske azilne politike.

Wildersova Stranka za svobodo, liberalna Ljudska stranka za svobodo in demokracijo dosedanjega premierja Marka Rutteja, sredinska Nova družbena pogodba in Gibanje kmetov in državljanov imajo v 150-članskem parlamentu 88 poslancev, med njimi daleč največ, kar 37, prav Stranka za svobodo.

Če jim bo uspelo sestaviti vlado, bo Nizozemska dobila eno najstrožjih priseljenskih politik v Evropski uniji, ki vključuje celo možnost odstopa od določil evropske azilne zakonodaje.

Omejili bi tudi delovne migracije in celo število tujih študentov na nizozemskih univerzah.

V okviru energetske politike bi okrepili črpanje zemeljskega plina na morju in jedrske reaktorje.

Odpravili bi okoljske omejitve za živinorejce, pocenili dizelsko gorivo za kmete in znova zvišali omejitev hitrosti na avtocestah s 100 na 130 kilometrov na uro.

Znižali bi davke in prispevke za zdravstvo ter povečali otroške dodatke, vse to pa financirali z zmanjšanjem proračunske porabe za 14 milijard evrov do leta 2028, kar bi vključevalo tudi zamrznitev plač javnih uslužbencev in celo financiranja javne televizije.

Okrepili bi stroške za obrambo in proučili možnost za selitev nizozemskega veleposlaništva v Izraelu iz Tel Aviva v Jeruzalem.

Parlament bo o koalicijskih načrtih razpravljal prihodnjo sredo, sestavljanje vlade, v kateri ne bo voditeljev štirih strank, tudi Wildersa ne, pa bo po napovedih trajalo več tednov.