Philippos je v štirih desetletjih zbiranja nogometnih artiklov, predvsem tistih v povezavi z Michelom Platinijem, nekdanji lokal s hitro hrano spremenil v muzej, ki bi mu ga zavidali tudi največji klubi. 

Prvi dres je na eno od sten lokala obesil leta 1987. Nekaj dresov je kupil sam, večino so mu jih podarili prijatelji, znanci, tudi nogometaši. Ko se je beseda o vse bogatejši zbirki začela širiti, so se povečale tudi donacije, nam je zgovorni Philippos ob našem obisku orisal začetke svojega muzeja. 

Lokal je z leti postal premajhen za kuhinjo, jedilnico, goste in vse več spominkov s celotnega sveta, predvsem iz Francije. Philippos je moral sprejeti kompromis in odločil se je, da bo prostor po novem služil zgolj kot muzej. Spomin na nekdanjo namembnost je ohranil na unikaten način – gostinski hladilniki so denimo rezervirani za fotografije in časopisne članke.

Leta 2017 je podrl kar dva Guinessova rekorda. Za muzej z največ športnimi artikli in največ nogometnimi artikli. Takrat jih je bilo v Mosfilotiju 40 tisoč, do danes je zbirka narasla še za dobro tretjino (61 tisoč), od tega je kar 1.500 dresov.

Predsedniška obleka ima posebno mesto 

Velika večina artiklov pa je tako ali drugače povezanih z legendarno francosko desetico. "Platini, baby (dojenček, op. a.)," je v polomljeni angleščini hitel razlagati, ko je na plan privlekel dres Nancyja iz sredine sedemdesetih, v katerem je Platini debitiral v članski konkurenci. 

Seveda se najde tudi Platinijev dres iz Saint-Etienna, pa kar nekaj iz Juventusa. Večina jih je podpisanih. Trikratni dobitnik zlate žoge je namreč muzej obiskal prav tolikokrat. Koliko izdelkov je zanj podpisal, Philippos ni znal povedati, ko nam je poln ponosa pokazal na sveti gral svoje zbirke – obleko nekdanjega Uefinega predsednika. Čeferinov predhodnik mu jo je podaril ob svojem drugem obisku. 

Na leto okoli 500 obiskovalcev, tudi nogometaši 

Platini pa še zdaleč ni edini omembe vredni akter iz sveta nogometa, ki se je zaradi muzeja ustavil v Mosfilotiju. Lani poleti je za bližnji Apolon iz Limassola podpisal 52-kratni francoski reprezentant Mathieu Valbuena. "Ko je slišal za muzej, je takoj prispeval svoj dres in nekaj tistih, ki jih je izmenjal z nasprotniki," nam je pojasnil ponosni lastnik muzeja.

Med tistimi, ki so zbirki prispevali največ, je izpostavil še Michalisa Konstantinouja, najboljšega strelca v zgodovini ciprske reprezentance. Bojda je nad muzejem tako navdušen, da je do danes prispeval že več kot 20 dresov. 

Veliko pa so zbirki prispevali tudi naključni obiskovalci z vsega sveta. Na leto jih pride okoli 500, a skoraj vsak doda svoj delček v mozaik neverjetne nogometne zgodovine v Mosfilotiju. Philippos je posebej za naš obisk pred vhodom razstavil nekaj artiklov slovenske nogometne zveze. Seveda mu nismo zamerili, da jim je nevede dodal tudi slovaške.

Najdejo se tudi slovenski in jugoslovanski artikli 

Ne samo nogometni zvezdniki in številni navijači, Mosfiloti so prav zaradi njega do danes obiskali številni ugledni mediji. Med njimi francoski Monde, L'Equipe in France Football, pa tudi novinarji iz Rusije, Nemčije, Grčije. Celo nekdanji francoski veleposlanik se je prišel poklonit zbirki, ki je niti v domovini ne more videti. 

Vse donacije si Philippos skrbno zapisuje v fascikle, ki se jih je do danes nabralo lepo število. Ko je listal po enem izmed njih, se je spomnil na dres jugoslovanske reprezentance iz leta 1981, ki ga je na tekmi z Luksemburgom nosil legendarni Hrvat Ivica Šurjak. 

Če se odločite za obisk muzeja, vam toplo priporočamo, da se Philipposu vnaprej najavite preko telefona ali na družbenih omrežjih, zelo aktiven je predvsem na Facebooku. Tudi brez najave pa je velika verjetnost, da bo samo za vas odprl muzej, saj živi tik ob njem.

Verjemite nam, vredno je. Pa ne zgolj zaradi impozantne zbirke, temveč tudi strasti, ki jo izžareva. Če vam še ni, vam bo v tej majhni ciprski vasici postalo jasno, zakaj nogometu pravijo najpomembnejša postranska stvar na svetu.