Kronanje je bilo v westminstrski opatiji v Londonu 6. maja lani. To starodavno državno-versko svečanost, ki ji ne manjka mističnosti, in zapriseg zvestobe ljudstvu, monarhiji in bogu, so zaradi dolge, rekordne vladavine njegove matere milijoni Otočanov doživeli prvič, saj je Elizabeta II. zasedla prestol leta 1952, okronali pa so jo leto kasneje.
Bolezen je velika izenačevalka
Zadnje, kar so na Otoku pričakovali v prvem letu po kronanju, posebno po visoki starosti, ki sta jo dočakala kraljica Elizabeta II., 96 let, in pred njo njen mož princ Filip, 99 let, je bila zdravstvena kriza, rak, za katerim sta zbolela 75-letni monarh in komaj 42-letna valižanska princesa. Ironično je, da je bolezen tista, ki je kralja in njegovo družino zbližala z rojaki. »Mislim, da je kralja bolezen naredila 'sorodnega' ljudem, kar zveni protislovno reči za neizvoljenega človeka z orjaškim bogastvom in privilegiji. A zdravje je velik izenačevalec. Kraljeva družina se, tako kot toliko drugih družin, spopada z diagnozo raka. In mislim, da jo je to na neki način približalo ljudem,« ocenjuje profesorica zgodovine monarhije na londonski univerzi Anna Whitelock. Nekateri ocenjujejo, da je največji dosežek kralja, kar se prej v kraljevi družini ni dogajalo, da ima težave s prostato in potem, da ima raka. Dr. George Gross z londonskega kraljevega kolidža pravi, da ni veliko šefov držav (monarh je v Britaniji neizvoljeni šef države) z enim samim sporočilom naredilo tako veliko dobrega. Rekordno število moških se je odločilo za pregled prostate. S tem je kralj naredil nekaj zelo izjemnega. Nič pa ni novega o zdravju in zdravljenju valižanske princese za prav tako neznanim rakom. Princ William pravi, da je vse dobro, a družinska prijateljica, modna oblikovalka Amaia Amaretta, ki že dolgo pomaga Kate pri oblačenju družine, je v časopisnem intervjuju dejala nekaj povsem drugega: »Kate in William preživljata pekel in upam, da ga bosta prebrodila.«
Nekdanja ljubica kot obraz monarhije
Ob kronanju je bilo veliko napovedi o tem, da bo Karel III. oskubil, pomanjšal, pocenil monarhijo in jo s tem približal podanikom. Se ni in se najbrž ne bo zgodilo pod njegovo vladavino, čeprav večina Britancev misli, da bi se monarhija morala zmanjšati. Obenem si je res večina želi ohraniti. Nestvarno pričakovano pomanjšanje monarhije je, zaradi kraljeve bolezni, v prvem letu po kronanju prineslo presenetljivo okrepitev položaja Camille, nekdanje večne kraljeve ljubice, ki jo je mož na kronanju razglasil za angleško kraljico, čeprav mu je Elizabeta II. zanjo dovolila samo naziv kraljica – spremljevalka (kraljica jo je nekoč jezno omenjala samo kot »ta ženska«). Ravno njen vzpon je bil verjetno, poleg zdravstvene krize v kraljevi družini, največja zgodba v letu po kronanju. Njeni obiski, srečanja s podaniki in aktivnost v zadnjih nekaj mesecih, ko kralja ni bilo na spregled in je dejansko zastopala monarhijo, ko so jo množice sprejele z naklonjenostjo, so bili nekaj izjemnega.
Kralj ni imel časa za mlajšega sina?
Prav nič izjemno novega pa ni v odnosih kraljeve družine z odcepljeno podružnico v Kaliforniji, s princem Harryjem, njegovo ženo Meghan in njunima otrokoma. Njun prvorojenec, princ Archie, je na dan prve obletnice kronanja Karla III. praznoval peti rojstni dan. Kralj naj bi mu osebno čestital, menda pa je imel prepoln urnik, da bi se srečal s Harryjem, ki je večji del tedna preživel v Londonu, kamor je prišel zaradi desetletnice športnih iger vojaških invalidov Invictus. Te so genialna prinčeva zamisel, ki je v veliko pomoč telesnemu in duševnemu zdravju aktivnih in upokojenih invalidnih vojakinj in vojakov. Upokojeni stotnik Harry, ki je bil deset let poklicni vojak in je dvakrat služboval v Afganistanu, se je med drugim udeležil zahvalne maše za uspeh teh iger, ki je bila v katedrali svetega Pavla, kjer sta se poročila njegova starša. Udeležila sta se je Dianin brat in ena od sester, zraven pa ni bilo niti enega člana kraljeve družine. Noben njen član se tudi ni želel, tako servilni dvorni komentatorji, srečati s Harryjem, medtem ko je bil ta štiri dni v Londonu. Oče je mlajšemu sinu dal ne eno, ampak dve javni poniževalni košarici. Samo dve uri po tistem, ko je Harry očitno izvedel, da se oče ne bo srečal z njim, je Palača sporočila, da bo kralj prihodnji teden na na prestolonaslednika Williama prenesel častni vojaški naziv »polkovnik – načelnik letalskih sil armade«. Gre za polk, s katerim je Harry služboval v Afganistanu, in za naziv, ki ga je, vsaj do osamosvojitve, po kateri so mu črtali vse vojaške nazive in mu prepovedali nositi vojaško uniformo (izjemo so naredili ob kraljičinem pogrebu), pričakoval Harry. Ironično je skratka, da je bolezen zbližala kraljevo družino s podaniki, ni pa niti malo približala sprave v družini. Kot je ironično, da tisoč let stara monarhija, povezana s kolonializmom in trgovino s sužnji, še vedno zastopa sodobno Britanijo.
