Sklic nujne seje OZP in komisije DZ za nadzor javnih financ je zahtevala poslanska skupina SDS, ki je opozorila, da je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) od junija lani, ko je vodenje CMSR prevzel član SD Dejan Prešiček, centru nakazalo več kot dva milijona evrov.

Po mnenju poslanske skupine je višina nakazil sporna, zlasti zato, ker je MZEZ od leta 2015 do junija 2022, ko je delo začela sedanja vlada, za projekte CMSR namenilo dobrih 300.000 evrov, v tem mandatu pa že več kot dva milijona.

V skladu s prvima dvema sklepoma, ki ju je predlagala poslanska skupina SDS, sta OZP in komisija MZEZ pozvala k pripravi poročila o ustreznosti in transparentnosti nakazil CMSR za obdobje od maja 2020 do maja letos. MZEZ bo moralo poročilo dostaviti v roku enega meseca.

Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) sta pozvala, da preveri poslovanje MZEZ s CMSR v obdobju aktualne vlade. KPK je sicer na lastno pobudo že uvedla predhodni preizkus, kar pomeni, da preverja sume kršitev iz njenih pristojnosti oz. pridobiva "razpoložljivo dokumentacijo in relevantna dejstva", so danes poročali mediji.

Jernej Vrtovec iz vrst NSi je naknadno predlagal sklep, po katerem bosta odbora DZ računskemu sodišču predlagala, da opravi revizijo CMSR od leta 2018 do letos.

Poslanska skupina SDS pa je v obravnavo naknadno vložila sklep, po katerem bosta odbora pozvala ustanovitelja zavoda, vlado in SID banko, da preučita možnost bolj transparentnega delovanja in dostopa do podatkov prek sistema Erar.

Državna sekretarka na MZEZ Sanja Štiglic je v razpravi pojasnila, da so CMSR v preteklosti financirala različna ministrstva, zlasti pa ministrstvo za finance (MF) in MZEZ. Dinamika financiranja od leta 2022 do danes po njenih besedah ne odstopa od povprečja preteklih let, ko je znašalo od enega do treh milijonov evrov.

Na očitke SDS, zakaj se sredstva za projekte CMSR izplačujejo vnaprej, je Štiglic odgovorila, da ima ob sklenitvi pogodbe vsak partner pravico do predplačila v skladu z zakonodajo o razvojnem sodelovanju, in sicer v višini do 80 odstotkov. Da CMSR kot posrednik v projektih potrebuje sredstva v naprej in da je to na področju razvojnih projektov ustaljena praksa, je potrdil Edvin Skrt z direktorata MZEZ za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.

Na vprašanje Danijela Krivca iz vrst SDS, zakaj se je financiranje CMSR občutno povečalo v zadnjih treh mesecih, je Skrt pojasnil, da so v tem času prejeli zaprosila za avanse, in sicer za projekte, za katere so bile pogodbe sklenjene tekom leta 2023.

Prešiček je v razpravi med drugim poudaril, da je v času njegovega mandata na čelu CMSR sam podpisal pogodbo le za en projekt, in sicer za podporo upravljanju rečnih bazenov v Keniji s pomočjo satelitske tehnologije in digitalnih modelov. Pri ostalih projektih le nadzira njihovo izvajanje, saj so bile pogodbe sklenjene pred njegovim prihodom, infrastrukturni projekti, s katerimi se CMSR večinoma ukvarja, pa praviloma trajajo več let. Zagotovil je, da porabo denarja skrbno nadzorujejo.